Sprva proti, zdaj na šolo ponosni

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. marec 2019 / 17:19

V Selcih praznujejo 240-letnico šolstva. Domačinom za šolo sprva ni bilo kaj dosti, zavračali so tudi tuje učitelje. Eden od njih je tako v šolsko kroniko zapisal, da je nekaterim več za teleta v hlevu kot za otroka v šoli.

V Železnikih so leta 2015 praznovali 200-letnico šolstva, a ima šolstvo v Selški dolini še daljšo tradicijo, saj je bila že leta 1778 ustanovljena ljudska šola v Selcih. Po uvedbi splošne šolske obveznosti v času Marije Terezije leta 1774 je loški glavar štiri leta kasneje izdal razglas, naj župani loškega gospostva naznanijo ljudem, da so se v selški, poljanski in žirovski fari ter loškem mestu odprle ljudske šole. Tako se je pouk leta 1778 začel tudi v stari mežnariji v Selcih. Prvi učitelj je bil Ivan Notar.

Domačini šoli niso bili naklonjeni in otrok niso redno pošiljali v šolo, a ko je bilo leta 1815 sklenjeno, da se za celo Selško dolino ustanovi šola v Železnikih, so se Selčani temu uprli, saj so želeli šolo v domači fari, kar jim je komisariat tudi odobril. Na hitro so obnovili mežnarijo, saj je leta 1809 Selca prizadel hud požar. »Pravzaprav so Selčani takrat izbrali manjše zlo, saj so bili v šolo še vedno prisiljeni in so ji še naprej kljubovali,« je pojasnila Mojca Berce, učiteljica v podružnični šoli Selca, ki je skupaj s sodelavkama Sonjo Čenčič in Darijo Langerholc zasnovala program, s katerim v tem šolskem letu praznujejo 240-letnico šolstva. Z jubilejem diha vsa šola na čelu z vodjo Anko Rakovec, sicer pa v selški podružnici OŠ Železniki znanje nabira 98 učencev do petega razreda.

Leta 1816 je učitelj postal Franc Luznar iz Selc, ki je učil več kot štirideset let. »Leta 1823 je bilo na primer vpisanih le 113 otrok, polovico manj kot bi jih moralo biti. Od teh je redno obiskovalo pouk le 39 učencev,« je pojasnila Langerholčeva in dodala, da je bila težava tudi, da je mnogo otrok, ki bi lahko v šolo hodili med tednom, obiskovalo zgolj nedeljske šole. Te so bile namenjene učencem iz bolj oddaljenih krajev, a so bili mnogi vse do 1869 skoraj brez šolskega pouka. »Za Luznarjem so prišli učitelji Andrej Štamcar, Marko Kovšca in Lovro Veber, ki niso bili domačini in so imeli probleme. Selčani so stalno dajali pritožbe, da hočejo svojega učitelja,« je povedala Bercetova in dodala, da je še vedno malo otrok redno obiskovalo šolo. Učitelj Mihael Bregant, ki je v Selca prišel leta 1880, je v šolsko kroniko zapisal, da je nekaterim več za teleta v hlevu kot za otroka v šoli. Bregant je tudi spodbudil gradnjo nove šole, čemur so se domačini prav tako upirali, češ da ni prostora in denarja zanjo. A gradnjo šole je na koncu odredil deželni šolski svet, saj je bila mežnarija dotrajana. Leta 1890 so tako na lokaciji sedanjega šolskega parkirišča zgradili prvo šolsko poslopje. Šolo je takrat obiskovalo okrog dvesto otrok. Njihovemu šolanju so starši še vedno zelo nasprotovali, kljub odloku o obveznem šolanju.

V 240 letih je bilo skupaj 25 upraviteljev šole, večinoma moških, saj je bila šele med prvo svetovno vojno prva upraviteljica – Ema Peče. Leta 1914 se je pouk začel šele novembra, tudi učitelji so bili vpoklicani, otroci pa so morali pomagati doma pri kmečkih delih. Leta 1921 je bila v Selcih že petrazrednica. Junija 1922 je šolo v okviru poročnega potovanja nenapovedano obiskal kralj Aleksander. »Šola je dobila elektriko šele leta 1926, po dolgotrajnih prizadevanjih, pa čeprav so jo imeli vsi uradi v Selcih, veliko hiš in celo nekateri hlevi,« je pojasnila Bercetova. Po drugi svetovni vojni je bila šola potrebna popravila, zato je pouk nekaj mesecev potekal v Kramarjevi hiši in Mladinskem domu. Leta 1956 je bila v Selcih že osemrazrednica, leta 1964 pa je šola postala podružnica OŠ Železniki. Leta 1982 so se preselili v novozgrajeno šolo.