Pouk mora biti zanimiv

Za boljšo šolo (10)

Ko smo v šoli opravljali anonimne ankete o zadovoljstvu učencev z delom šole, smo jih med drugim vprašali tudi, kakšen pouk imajo radi. V največjem številu so odgovarjali, da mora biti pouk zanimiv. Kot ravnateljica sem po tem anketiranju opravila razgovore z vsemi učenci predmetne stopnje, ker me je zanimalo, kakšen je zanje zanimiv pouk. Odgovori učencev od 6. do 9. razreda so bili povsem enaki, četudi gre za nekajletno starostno razliko in so otroci različno zreli. Zgodba o zanimivem pouku teče nekako takole …

Zanimiv pouk se začne, če pride učitelj v razred nasmejan, prijazen in dobre volje. Učenci takoj vidimo, kateri učitelji radi poučujejo in se znajo z otroki tudi kdaj pošaliti. Za učence in učitelje bi morala veljati ista pravila, npr. da se pozdravljamo, da se k pouku ne sme zamujati, da med poukom ni dovoljeno uporabljati mobitela. Učitelji morajo znati v razredu vzpostaviti red, zato naj nagajive in nesramne učence nekako ukrotijo ali pa odstranijo od pouka. Takšnih učencev se ne sme ves čas samo opozarjati, pač pa bi se jih morali kaznovati.

Učitelji morajo znati novo učno snov dobro razložiti. Nekateri učenci takoj razumejo, drugim je treba na več načinov ponoviti. Nekateri učitelji znajo zelo dobro razlagati tudi tem učencem, pri drugih pa vidimo, da učenci odidejo od pouka, ne da bi kaj razumeli. Učna snov je pogosto neuporabna in zato dolgočasna.

Pri pouku je najbolj zanimivo delati skupaj, ko učitelji učence razdelijo v več skupin. Skupina mora dobiti jasna navodila, kakšne so naloge posameznih učencev, sicer eni delajo, drugi pa brezdelno čakajo in lenarijo in ničesar ne prispevajo k rešitvi nalog. V skupini je zelo težko delati, če so med učenci velike razlike v znanju, zato morajo učitelji paziti, kakšne naloge bodo dali učencem, ki so manj sposobni. Ko skupine poročajo, kakšne rešitve so našli pri skupinskem delu, morajo sošolci poročevalce poslušati in jih ne prekinjati s pripombami, ki včasih izpadejo kot norčevanje. Pouk bi bil veliko bolj zanimiv, če bi učenci lahko povedali kaj iz svojih življenjskih izkušenj. V šoli bi bilo veliko bolj prijetno, če bi se z učitelji lahko več pogovarjali, da bi učenci lahko povedali, kaj o določeni učni snovi že vemo, kaj smo o tem prebrali na internetu ali so nam povedali starši. Radi bi tudi slišali, kaj o določenem problemu mislijo učitelji. Lahko bi se več pogovarjali in učili o zadevah, ki se trenutno dogajajo po svetu in obravnavajo problematiko mladih. V šoli ves čas samo hitimo, zato nam veliko dela ostane za popoldne. V učbenikih in delovnih zvezkih je preveč snovi, vsaka stvar je obdelana preveč podrobno. K sreči znajo nekateri učitelji tudi dolgočasno snov narediti zanimivo.

Učenci ne maramo reševati učnih listov, saj je dovolj nalog že v delovnih zvezkih. Plakate in seminarske naloge bi lahko delali v šoli, saj nekaterim učencem plakat doma naredijo starši in ti učenci potem dobijo boljše ocene. Kar ni prav, učitelji morajo biti pravični. Pouk bi bil veliko bolj zanimiv, če bi večkrat potekal zunaj učilnice, na igrišču ali v naravi. Pouk je zelo zanimiv tudi takrat, ko gremo v računalniško učilnico in podatke iščemo na internetu. Pri pouku bi lahko občasno uporabljali tudi pametne telefone. Včasih bi učno uro lahko pripravili tudi učenci. Takšna šola bi nas bolj zanimala. Preveč je učenja na pamet, naša šola je samo za piflarje.