Rebalans proračuna

Poslanci so v sredo sprejeli rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo na več kot deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki.

Deset milijard evrov porabe

Slovenija bo prvič v zgodovini porabila za več kot 10 milijard evrov, a vlada zagotavlja, da z rebalansom proračuna sledi svojim ključnim usmeritvam, te so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Rebalans naj bi bil stabilen in razvojno naravnan. Vlada tako lahko načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov, prvi se bodo povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, drugi pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Prednostne naloge rebalansa so zdravje, znanost, infrastruktura in izvajanje črpanja evropskih sredstev; teh naj bi letos porabili nekaj več kot milijardo evrov.

Sporazum vlade z Levico

Koalicijske stranke in Levica so v sredo parafirale sporazum o sodelovanju za letošnje leto, ki vsebuje protokol, podoben tistemu, ki so ga parafirali lani, poleg tega pa tudi nekatere vsebinske dogovore. Med drugim bo Levica tako prevzela pobudo na politikah, ki zadevajo odpravljanje prekarnega dela ter stanovanjske politike. Predvidena je tudi ustanovitev delovnih skupin, v katerih bo Levica z vlado usklajevala ključne ukrepe na področju plač, davkov, pokojnin, upravljanja državnega premoženja, zdravstva in dogovora o proračunih za leti 2020 in 2021.

Peter Vilfan izstopil iz kabineta vlade

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Peter Vilfan je premierju Marjanu Šarcu poslal odstopno izjavo, ki jo je Šarec tudi sprejel. Kot je zapisal, se je za odstop (in dokončen umik iz politike) odločil po dveh mesecih medijskih pritiskov, saj ne želi obremenjevati dela vlade in premierja. Pod drobnogledom medijev se je Vilfan znašel zaradi domnevne afere z davki. Finančna uprava je v prekrškovnem postopku namreč ugotovila, da mora Vilfanovo športno društvo plačati okoli 30 tisoč evrov davka, pri čemer naj bi državni sekretar domnevno oškodoval davčno blagajno v obdobju od 2007 do 2012 s komentiranjem košarkarskih tekem za RTV Slovenija in Pro Plus. Vilfan je vse navedbe zanikal. V odstopni izjavi je znova zatrdil, da ne sam ne njegovo društvo nista bila v kakršnem koli prekrškovnem postopku, niti ni bila pri pregledu poslovanja društva izdana nobena odločba, globa ali kazen s strani Finančne uprave RS.

Epilog afere sendvič

V tem tednu je odtopil še en politik, in sicer poslanec LMŠ Darij Krajčič. Z njegovim odstopom se je Državni zbor že seznanil. Spomnimo, da je Krajčič odstop napovedal po aferi s krajo sendviča, ki ga je odnesel iz bližnje trgovine, a kasneje plačal, dogodek pa objasnil kot družbeni eksperiment. Dejanje je sicer ocenil kot neprimerno in se zaradi tega tudi opravičil. Poslanca bo do konca mandata v parlamentu nadomestil Nik Prebil, ki ga je državni zbor na tem mestu že potrdil.

Vrtalna naprava za Darfur

Po več kot desetih letih je v torek iz Ljubljane na pot v Sudan krenila vrtalna naprava za iskanje vode, ki so jo kupili z donacijami, zbranimi v Sloveniji. V Sudan bo prispela čez približno tri tedne, kjer jo bodo po kopnem prepeljali do pokrajine Darfur. Pred desetimi leti je humanitarni koordinator upornikov v Darfurju Sulejman Džamus, ki je bil leta 2007 tudi po posredovanju nekdanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška izpuščen iz zapora, zaprosil za pomoč pri nabavi vrtalne naprave. Do sedaj so namreč tamkajšnji prebivalci iskali vodo z bajalicami, zdaj pa je na ta tradicionalni način ne najdejo več. Sprva je projekt nabave vrtalne naprave vodil Križnar, ki je humanitarno zelo dejaven na območju Darfurja, nato pa je pristopil še ustanovitelj organizacije Hope Klemen Mihelič. Leta 2010 so odprli bančni račun za donacije, na katerem se je zbralo 188 tisoč evrov.

Bo dan žena državni praznik?

Socialni demokrati se zavzemajo za razglasitev mednarodnega dneva žensk, 8. marca, za državni praznik. Ženske so namreč še vedno plačane slabše kot moški, neplačanega dela, ki ga opravijo, pa je še zelo veliko, so povedali ob predstavitvi svojega predloga. V stranki bodo pri prizadevanjih za razglasitev 8. marca za državni praznik iskali tudi širše politično soglasje, sčasoma pa naj bi se pokazalo, ali bi bilo praznik mogoče razglasiti tudi za dela prost dan.