Fotografija je iz leta 1987, ko je ponekod na Gorenjskem zapadlo tudi več kot meter snega. / Foto: Franc Perdan (arhiv Gorenjskega glasa)

Kakšne so bile zime nekoč

Zime so bile v minulih desetletjih ostrejše, a tudi v preteklosti so meteorologi zabeležili nekaj milejših, ko so se temperature povzpele krepko nad ledišče.

Kranj – Letošnja zima za zdaj še ni resno pokazala zob in naj bi bila menda celo najtoplejša na severni polobli v zadnjih 125 letih. A čeprav so bile zime v preteklih desetletjih precej bolj mrzle in radodarne s snegom kot v zadnjih letih, pa arhivi meteoroloških meritev beležijo tudi nekaj odstopanj v eno in drugo smer.

Starejši bralci se morda še spomnijo zime leta 1952, ko je bila sredi februarja po tridnevnem snežnem metežu Slovenija pokopana pod snegom. Na že sicer dokaj obilno snežno podlago je namreč v povprečju zapadlo več kot meter snega, ponekod tudi meter in pol. Gorenjski glas je poročal kar o 2,7-metrski snežni odeji v Ratečah, dva metra so namerili v Planici. Takratna oblast je odredila mobilizacijo delovne sile, in kot lahko beremo v arhivu našega časopisa, so se je Gorenjci lotili ponekod bolj, drugod manj zavzeto. Na cesti od Kamne Gorice do Krope je celo prišlo do spora. Dobravci in Kroparji se namreč niso mogli zediniti, kdo je odgovoren za odmetavanje snega s petstometrskega odseka ceste. Obilica snega je številne vasi odrezala od sveta in ohromila promet in zveze ter zahtevala tudi smrtne žrtve. V okolici Kranja je denimo sneg, ki je padel s strehe stanovanjske hiše, pod seboj pokopal 67-letno žensko.

Po nekaj hladnih zimah je leta 1967 sledil najtoplejši božič v prejšnjem stoletju, ko so namerili dobrih 13 stopinj Celzija. Že naslednja zima pa je v februarju 1969 znova postregla z obilno pošiljko snega. V Kranju so tako po podatkih agencije za okolje (Arso) namerili dober meter snega, v Škofji Loki še 18 centimetrov več, v Bohinju pa 155 centimetrov.

Ena milejših zim je sledila v sezoni 1974/1975, ko je bilo sneženih manj kot deset dni, v sončnem in toplem januarju pa so meteorologi po državi merili od 10 do 15 stopinj Celzija nad lediščem. V Radovljici je bila najvišja izmerjena temperatura 12 stopinj.

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla nekaj mrzlih zim. Marsikomu je v spominu ostal predvsem hladen in s snegom radodaren januar leta 1987, ko je v dveh dneh sredi meseca ponekod po nižinah zapadlo več kot pol metra snega, pritisnil pa je tudi hud mraz. Se bo ponovilo leto 1952?, se je takrat v naslovnem članku Gorenjskega glasa spraševal današnji urednik Cveto Zaplotnik. Najhujše bojazni se vendarle niso uresničile, a kljub temu je v Kranju višina snežne odeje znašala 88 centimetrov, v Škofji Loki dober meter. Sneg je povzročil obsedno stanje, zaprte so bile številne šole, prav tako tudi ceste, komunalnim delavcem pa so pri kidanju snega pomagali vojaški naborniki. Zaradi snežnega plazu na progi je pred železniško postajo Kočna iztirilo nekaj vagonov potniškega vlaka, ki je bil namenjen v Novo Gorico. Na srečo poškodovanih ni bilo.

Devetdeseta leta so dolgo in mrzlo zimo prinesla v sezoni 1996/1997, ko je sneg obležal od 24. decembra do 8. februarja, nazadnje pa je snežilo 20. aprila. Marsikatere dele Slovenije je prizadela pozeba. Že naslednja zima pa je postregla z rekordi druge vrste. Izjemno topel februar je prinesel temperature, kis o presegle tudi dvajset stopinj Celzija. V Lescah so denimo izmerili kar 21,1 stopinjo nad lediščem.

Tudi novo tisočletje je prineslo nekaj precej milih, pa tudi nekaj mrzlih zim. Marčevska jutra leta 2005 so se temperature ponekod spustile tudi pod minus dvajset stopinj, prva polovica meseca pa je bila marsikje hladnejša kot leta 1950. Naslednja zima je bila radodarna s snegom predvsem v času božično-novoletnih praznikov, ko je tudi po nižinah zapadlo med štirideset in šestdeset centimetrov snega. Sledili sta dve dokaj topli zimi z malo snežnimi padavinami in visokimi temperaturami. Zadnjo dolgo in snežno zimo pa smo zabeležili v sezoni 2012/2013, ko je zima večkrat postregla z nekaj deset centimetrov debelo snežno odejo, konec februarja so ga ponekod na jugu države namerili tudi več kot en meter.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 24. oktober 2015 / 16:00

Spominska slovesnost ob krajevnem prazniku

Lancovo – Na Lancovem so prejšnji petek ob krajevnem prazniku tudi letos pripravili slovesnost v počastitev spomina na poboj prvih talcev na Gorenjskem. Talce so 17. oktobra 1941 pripeljali iz nemš...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / sreda, 26. januar 2022 / 18:52

Predsednik Milanović v Kranjski Gori?

Zagreb, Kranjska Gora – Hrvaška javnost se je zadnje dni ukvarjala z odgovorom kabineta hrvaškega predsednika Zorana Milanovića na novinarska vprašanja o njegovem domnevnem smučanju v Italiji. Pred...

GG Plus / sreda, 26. januar 2022 / 18:52

Ded in njegovi ženski

Daniel je bil od devetih vnukov tisti, ki ga je imel ded Simon najraje. Po babičini smrti je bilo samo po sebi umevno, da ga vzame k sebi in skrbi zanj.

Kultura / sreda, 26. januar 2022 / 18:50

Knjige ob obletnicah

Pri Beletrini so ob okroglih obletnicah izšle knjige o Slovencih, ki so vsak na svojem področju pustili neizbrisen pečat. Zapisi o življenju in delu, njihova osebna korespondenca, spisi in še marsikaj...

Izleti GG / sreda, 26. januar 2022 / 18:50

Gibajmo se!

Vreme v Coimbri je neverjetno. V tem tednu se bodo temperature vrtele okoli dvajset stopinj, skupaj z njimi pa se bo v miren valček zasukalo tudi sonce in izmaknilo priložnost za deževen p...

Slovenija / sreda, 26. januar 2022 / 18:48

Regulacija cen kurilnega olja velja še naprej

Kranj – Vlada je na četrtkovi seji sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je še za tri mesece podaljšala regulacijo cen kurilnega olja. Po tej uredbi se cene oblikujejo...