Fotografija je iz leta 1987, ko je ponekod na Gorenjskem zapadlo tudi več kot meter snega. / Foto: Franc Perdan (arhiv Gorenjskega glasa)

Kakšne so bile zime nekoč

Zime so bile v minulih desetletjih ostrejše, a tudi v preteklosti so meteorologi zabeležili nekaj milejših, ko so se temperature povzpele krepko nad ledišče.

Kranj – Letošnja zima za zdaj še ni resno pokazala zob in naj bi bila menda celo najtoplejša na severni polobli v zadnjih 125 letih. A čeprav so bile zime v preteklih desetletjih precej bolj mrzle in radodarne s snegom kot v zadnjih letih, pa arhivi meteoroloških meritev beležijo tudi nekaj odstopanj v eno in drugo smer.

Starejši bralci se morda še spomnijo zime leta 1952, ko je bila sredi februarja po tridnevnem snežnem metežu Slovenija pokopana pod snegom. Na že sicer dokaj obilno snežno podlago je namreč v povprečju zapadlo več kot meter snega, ponekod tudi meter in pol. Gorenjski glas je poročal kar o 2,7-metrski snežni odeji v Ratečah, dva metra so namerili v Planici. Takratna oblast je odredila mobilizacijo delovne sile, in kot lahko beremo v arhivu našega časopisa, so se je Gorenjci lotili ponekod bolj, drugod manj zavzeto. Na cesti od Kamne Gorice do Krope je celo prišlo do spora. Dobravci in Kroparji se namreč niso mogli zediniti, kdo je odgovoren za odmetavanje snega s petstometrskega odseka ceste. Obilica snega je številne vasi odrezala od sveta in ohromila promet in zveze ter zahtevala tudi smrtne žrtve. V okolici Kranja je denimo sneg, ki je padel s strehe stanovanjske hiše, pod seboj pokopal 67-letno žensko.

Po nekaj hladnih zimah je leta 1967 sledil najtoplejši božič v prejšnjem stoletju, ko so namerili dobrih 13 stopinj Celzija. Že naslednja zima pa je v februarju 1969 znova postregla z obilno pošiljko snega. V Kranju so tako po podatkih agencije za okolje (Arso) namerili dober meter snega, v Škofji Loki še 18 centimetrov več, v Bohinju pa 155 centimetrov.

Ena milejših zim je sledila v sezoni 1974/1975, ko je bilo sneženih manj kot deset dni, v sončnem in toplem januarju pa so meteorologi po državi merili od 10 do 15 stopinj Celzija nad lediščem. V Radovljici je bila najvišja izmerjena temperatura 12 stopinj.

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla nekaj mrzlih zim. Marsikomu je v spominu ostal predvsem hladen in s snegom radodaren januar leta 1987, ko je v dveh dneh sredi meseca ponekod po nižinah zapadlo več kot pol metra snega, pritisnil pa je tudi hud mraz. Se bo ponovilo leto 1952?, se je takrat v naslovnem članku Gorenjskega glasa spraševal današnji urednik Cveto Zaplotnik. Najhujše bojazni se vendarle niso uresničile, a kljub temu je v Kranju višina snežne odeje znašala 88 centimetrov, v Škofji Loki dober meter. Sneg je povzročil obsedno stanje, zaprte so bile številne šole, prav tako tudi ceste, komunalnim delavcem pa so pri kidanju snega pomagali vojaški naborniki. Zaradi snežnega plazu na progi je pred železniško postajo Kočna iztirilo nekaj vagonov potniškega vlaka, ki je bil namenjen v Novo Gorico. Na srečo poškodovanih ni bilo.

Devetdeseta leta so dolgo in mrzlo zimo prinesla v sezoni 1996/1997, ko je sneg obležal od 24. decembra do 8. februarja, nazadnje pa je snežilo 20. aprila. Marsikatere dele Slovenije je prizadela pozeba. Že naslednja zima pa je postregla z rekordi druge vrste. Izjemno topel februar je prinesel temperature, kis o presegle tudi dvajset stopinj Celzija. V Lescah so denimo izmerili kar 21,1 stopinjo nad lediščem.

Tudi novo tisočletje je prineslo nekaj precej milih, pa tudi nekaj mrzlih zim. Marčevska jutra leta 2005 so se temperature ponekod spustile tudi pod minus dvajset stopinj, prva polovica meseca pa je bila marsikje hladnejša kot leta 1950. Naslednja zima je bila radodarna s snegom predvsem v času božično-novoletnih praznikov, ko je tudi po nižinah zapadlo med štirideset in šestdeset centimetrov snega. Sledili sta dve dokaj topli zimi z malo snežnimi padavinami in visokimi temperaturami. Zadnjo dolgo in snežno zimo pa smo zabeležili v sezoni 2012/2013, ko je zima večkrat postregla z nekaj deset centimetrov debelo snežno odejo, konec februarja so ga ponekod na jugu države namerili tudi več kot en meter.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 12. maj 2019 / 09:26

Ko vate udari strela

V okviru 22. Ažmanovih dnevov, simpozija urgentne in gorske medicine, sta dr. Iztok Tomazin in dr. Eva Pogačar spregovorila o streli. Mnogi smo prepričani, da v nas ne bo udarila. Kaj pa, če udari …

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 19:40

Josip Benkovič in življenjepisi rojakov

Pisatelja, zgodovinarja in duhovnika Josipa Benkoviča, ki se je rodil 25. februarja 1869 v Kamniku, so predvsem zanimali in privlačili življenjepisi njegovih ožjih rojakov. Kaplanoval je v Dobrniču...

GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 19:34

S helikopterji pomagajo pol stoletja

Ko se danes v gorah zgodi nesreča, se nam zdi nekako samoumevno, da bo na pomoč poleg gorskih reševalcev odhitela tudi helikopterska nujna medicinska pomoč, a orati ledino na tem področju pred petdese...

Gorenjska / nedelja, 3. marec 2019 / 17:36

Kakšne so bile zime nekoč

Zime so bile v minulih desetletjih ostrejše, a tudi v preteklosti so meteorologi zabeležili nekaj milejših, ko so se temperature povzpele krepko nad ledišče.

GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 17:34

Jalovka

»Takrat se mi še sanjalo ni, kaj bi lahko pomenile besede: ''Če to naredim, bo za zmeraj.'' A oče je vztrajal, da si on na stara leta ne bo uničeval živcev zaradi mojih neumnosti. Čez kakšen teden...

GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 17:34

Ivana Kobilca (1861–1926)

»Pričujoča monografija je kompleksen kompendij, zbirka do zdaj dosegljivega vedenja o Ivani Kobilca. V slikovnem delu so s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, posebej drag...