Fotografija je iz leta 1987, ko je ponekod na Gorenjskem zapadlo tudi več kot meter snega. / Foto: Franc Perdan (arhiv Gorenjskega glasa)

Kakšne so bile zime nekoč

Zime so bile v minulih desetletjih ostrejše, a tudi v preteklosti so meteorologi zabeležili nekaj milejših, ko so se temperature povzpele krepko nad ledišče.

Kranj – Letošnja zima za zdaj še ni resno pokazala zob in naj bi bila menda celo najtoplejša na severni polobli v zadnjih 125 letih. A čeprav so bile zime v preteklih desetletjih precej bolj mrzle in radodarne s snegom kot v zadnjih letih, pa arhivi meteoroloških meritev beležijo tudi nekaj odstopanj v eno in drugo smer.

Starejši bralci se morda še spomnijo zime leta 1952, ko je bila sredi februarja po tridnevnem snežnem metežu Slovenija pokopana pod snegom. Na že sicer dokaj obilno snežno podlago je namreč v povprečju zapadlo več kot meter snega, ponekod tudi meter in pol. Gorenjski glas je poročal kar o 2,7-metrski snežni odeji v Ratečah, dva metra so namerili v Planici. Takratna oblast je odredila mobilizacijo delovne sile, in kot lahko beremo v arhivu našega časopisa, so se je Gorenjci lotili ponekod bolj, drugod manj zavzeto. Na cesti od Kamne Gorice do Krope je celo prišlo do spora. Dobravci in Kroparji se namreč niso mogli zediniti, kdo je odgovoren za odmetavanje snega s petstometrskega odseka ceste. Obilica snega je številne vasi odrezala od sveta in ohromila promet in zveze ter zahtevala tudi smrtne žrtve. V okolici Kranja je denimo sneg, ki je padel s strehe stanovanjske hiše, pod seboj pokopal 67-letno žensko.

Po nekaj hladnih zimah je leta 1967 sledil najtoplejši božič v prejšnjem stoletju, ko so namerili dobrih 13 stopinj Celzija. Že naslednja zima pa je v februarju 1969 znova postregla z obilno pošiljko snega. V Kranju so tako po podatkih agencije za okolje (Arso) namerili dober meter snega, v Škofji Loki še 18 centimetrov več, v Bohinju pa 155 centimetrov.

Ena milejših zim je sledila v sezoni 1974/1975, ko je bilo sneženih manj kot deset dni, v sončnem in toplem januarju pa so meteorologi po državi merili od 10 do 15 stopinj Celzija nad lediščem. V Radovljici je bila najvišja izmerjena temperatura 12 stopinj.

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so prinesla nekaj mrzlih zim. Marsikomu je v spominu ostal predvsem hladen in s snegom radodaren januar leta 1987, ko je v dveh dneh sredi meseca ponekod po nižinah zapadlo več kot pol metra snega, pritisnil pa je tudi hud mraz. Se bo ponovilo leto 1952?, se je takrat v naslovnem članku Gorenjskega glasa spraševal današnji urednik Cveto Zaplotnik. Najhujše bojazni se vendarle niso uresničile, a kljub temu je v Kranju višina snežne odeje znašala 88 centimetrov, v Škofji Loki dober meter. Sneg je povzročil obsedno stanje, zaprte so bile številne šole, prav tako tudi ceste, komunalnim delavcem pa so pri kidanju snega pomagali vojaški naborniki. Zaradi snežnega plazu na progi je pred železniško postajo Kočna iztirilo nekaj vagonov potniškega vlaka, ki je bil namenjen v Novo Gorico. Na srečo poškodovanih ni bilo.

Devetdeseta leta so dolgo in mrzlo zimo prinesla v sezoni 1996/1997, ko je sneg obležal od 24. decembra do 8. februarja, nazadnje pa je snežilo 20. aprila. Marsikatere dele Slovenije je prizadela pozeba. Že naslednja zima pa je postregla z rekordi druge vrste. Izjemno topel februar je prinesel temperature, kis o presegle tudi dvajset stopinj Celzija. V Lescah so denimo izmerili kar 21,1 stopinjo nad lediščem.

Tudi novo tisočletje je prineslo nekaj precej milih, pa tudi nekaj mrzlih zim. Marčevska jutra leta 2005 so se temperature ponekod spustile tudi pod minus dvajset stopinj, prva polovica meseca pa je bila marsikje hladnejša kot leta 1950. Naslednja zima je bila radodarna s snegom predvsem v času božično-novoletnih praznikov, ko je tudi po nižinah zapadlo med štirideset in šestdeset centimetrov snega. Sledili sta dve dokaj topli zimi z malo snežnimi padavinami in visokimi temperaturami. Zadnjo dolgo in snežno zimo pa smo zabeležili v sezoni 2012/2013, ko je zima večkrat postregla z nekaj deset centimetrov debelo snežno odejo, konec februarja so ga ponekod na jugu države namerili tudi več kot en meter.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 25. februar 2011 / 07:00

Duh Mediterana v Šivčevi hiši

Novo razstavno sezono v Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici je odprl akademski slikar Klavdij Tutta, ki se tokrat predstavlja z deli iz štirih ustvarjalnih ciklusov, ki so bili v središču u...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 15. julij 2016 / 22:27

Portugalski nogometaši pokvarili francosko slavje

Nogometna mrzlica se počasi umirja, nekaj vtisov o navijaškem vzdušju zadnje dni prvenstva in po tistem, ko so portugalski nogometaši dokončno pokvarili ponovitev francoskega slavja v Parizu, pa sta s...

Razvedrilo / petek, 15. julij 2016 / 22:00

Modno in živahno v Kranju

Gorenjska prestolnica vsako poletje zaživi. S tradicionalnimi in tudi novimi dogodki poskušajo v center Kranja pripeljati vedno večjo množico obiskovalcev. Do Kranfesta s tradicionalno Kranjsko nočjo...

GG Plus / petek, 15. julij 2016 / 21:49

Dvajset zgodb, eno življenje

»Super občutek je, ko ti selektorica festivala Sundance podeli nagrado in ko drugim razlaga, kako se jih je film dotaknil.«

GG Plus / petek, 15. julij 2016 / 21:20

Kot bi šele včeraj izstrelil prvo puščico

Marjan Podržaj je pred kratkim praznoval štirideset let svoje lokostrelske tekmovalne kariere. Ob okrogli obletnici je na lokostrelskem tekmovanju za evropski pokal v Zagrebu v spomin na svoje tekmova...

Gospodarstvo / petek, 15. julij 2016 / 20:31

Podjetje z vizijo

RLS Merilna tehnika je uspešno podjetje s sedežem v Komendi, ki izdeluje visokotehnološke senzorje pomika in rotacije. V poslovnem letu 2014/2015 so prihodke povečali za kar oseminpetdeset odstotkov,...