S Titanikom tudi Gorenjci

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. marec 2019 / 16:50

Ivan Smiljanić je v Mestni knjižnici Kranj razkril zapostavljene zgodbe resničnih udeležencev tragičnega potopa ladje Titanik, s katero so se v obljubljeno deželo Ameriko podali tudi štirje Gorenjci.

Veličastna ladja Titanik je 11. aprila leta 1912 popoldne iz irskega pristaniška Queenstown – današnjega Cobha na jugu Irske – izplula v Atlantik proti New Yorku. Potnike iz cele Evrope pa tudi Sirije, Kitajske in Japonske naj bi popeljala v obljubljeno deželo. Dokumentirano je, da je bilo na krovu pet Slovencev, od tega štirje Gorenjci: Franc Karun z Milj, njegova štiriletna hči Manca in svak Janez Markun s Srednje Bele ter Janko Vovk z Jesenic. Peti Slovenec na ladji je bil Belokranjec Jakob Pašič.

Franc Karun je bil eden izmed več tisoč Slovencev, ki so zaradi slabih gospodarskih pogojev, gospodarske krize in drobljenja kmetij svojo srečo skušali najti na drugi strani Atlantika. Na Titanik se je vkrcal s štiriletno hčerko Manco in svakom Janezom Markunom. Markun je nameraval Ameriko obiskati le za krajši čas, da bi zaslužil za poplačilo dolga, ki si ga je nakopal z nakupom nove domačije. Četrti Gorenjec Janko Vovk je bil delavec in aktiven član Sokola, ob pogledu na jeseniške delavce, ki so odhajali v Ameriko, ga je zamikalo, da bi tudi sam poskusil srečo v ameriški deželi.

Vsi štirje Gorenjci so bili nastanjeni v zadnjem, tretjem razredu, a kot omenjajo viri, so bili z udobjem zadovoljni – zabavali so se, popivali, plesali in peli. V nedeljo, 14. aprila, sta dvajset minut pred polnočjo nekatere potnike zbudila sunek in nenavaden zvok. Titanik je z desnim bokom trčil ob ledeno goro. Obstajajo štiri teorije o tem, kaj se je ob trku dogajalo z Gorenjci, in osem teorij, kako so se prebili na palubo in rešilne čolne. Znano je, da sta se Karun in Markun ločila, in trenutek ločitve je zadnje, kar vemo o Markunovi usodi. Smiljanić pravi, da lahko najdemo podatek, da ga niso pustili na čoln, vendar je ne glede na njegove zadnje minute jasno, da katastrofe ni preživel. Njegovega trupla niso nikoli našli. Franc in Manca Karun sta edina Slovenca, ki sta preživela nesrečni trk in potop Titanika. Z britansko ladjo Carpathia, ki je prva prišla na kraj Titanikovega potopa in sprejela izmučene in travmatizirane preživele, sta prispela do Amerike, kmalu zatem v Galesburg, kjer ju je pričakala družina. Franc je v Ameriki zaslovel po svoji peripetiji, postal je znan kot gospod Titanik. Naslednje leto se je družina Karun vrnila na Kranjsko. Franc je umrl leta 1934 na rodnih Miljah, naslednje leto se je Manca poročila s Tonetom Juvanom iz Voklega in do smrti ostala na domačiji. O Janku Vovku so pričevanja skromna. Smiljanić pripoveduje, da je preiskava Titanikove nesreče v New Yorku pokazala, da je Vovk hotel vstopiti v enega od rešilnih čolnov, vendar ga je neki mornar ustrelil. Bolj konvencionalno tolmačenje pravi, da je utonil, vendar njegovega trupla niso nikoli odkrili in prava Vovkova usoda ostaja zavita v tančico skrivnosti.

Novica o potopu Titanika je tedaj odmev doživela tudi na Kranjskem. Že na dan nesreče je Slovenec objavil telegrafsko vest o nesreči, naslednji dan pa je novica zasedala naslovnice časopisov – vključno z lokalnim Gorenjcem. »Številni imamo iz družinskih zakladnic še kakšnega sorodnika, ki naj bi bil na Titaniku, tudi jaz. Po družinskem izročilu bi moral biti na njem moj pradedek Jožef Vode, ker pa ni dobil vseh dokumentov, je v ZDA odšel naslednje leto,« pove Ivan Smiljanić in doda: »Resnica o potopu Titanika je večinoma izgubljena, saj dveh tretjih zgodb tistih, ki so umrli v nesreči, ne bomo nikoli slišali. A tisto, kar imamo, zadostuje, da se k tej mitski ladji vedno znova vračamo.«