Dela dovolj, kadra premalo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. februar 2019 / 12:01

Slovensko gradbeništvo je po gospodarski krizi okrevalo, a ima velike težave s pomanjkanjem kadra. Za nameček v gradbeništvu napovedujejo še najvišjo rast zaposlovanja med vsemi panogami.

Naklo – Gradbeništvo se po zlomu največjih gradbenih družb med zadnjo gospodarsko krizo ponovno postav­lja na noge, k čemur so pripomogli tudi številni novi gradbeni projekti. A tako kot v ostalem gospodarstvu si tudi v gradbenih podjetjih belijo glave ob vprašanju, kako zagotoviti zadosti delovne sile in še zlasti usposobljenega kadra. Glede na to, da so napovedi zaposlovanja v gradbeništvu ugodne in da bodo kadri v gradbeništvu še nekaj časa zelo iskani, je ena od rešitev v zaposlovanju (in tudi izobraževanju) tujcev. Ti po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje že zdaj predstavljajo deset odstotkov delovno aktivne populacije v Sloveniji.

Zagotovo bi pomagal tudi dvig plač v gradbeništvu. »Če bi želeli več kadra v gradbeništvu, bi moral delavec zaslužiti vsaj 1000 do 1200 evrov,« je tako pred kratkim razmišljal podpredsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Franc Meža.

In kako je z zaposlovanjem v gradbeništvu na Gorenjskem? V Gorenjski gradbeni družbi, s 540 redno zaposlenimi največjem gradbenem podjetju v regiji, pravijo, da so lani zaposlili večje število predvsem mlajših sodelavcev, zlasti šoferjev, strojnikov gradbene mehanizacije in gradbenih delavcev, zato trenutno nimajo težav s pomanjkanjem kadra. »Je pa iskanje ustreznih kadrov seveda konstantna naloga v tako velikem podjetju. Seveda teh sodelavcev ne dobimo v Sloveniji, ampak predvsem na prostoru Bosne in Hercegovine. Smo zelo zadovoljni z njimi in jim želimo omogočiti čim boljšo integriranost v podjetje in družbo v celoti. V Sloveniji se poleg pomanjkanja zanimanja za določene poklice kaže tudi demografski upad,« je dejal direktor družbe Stane Remic.

Glede plač v gradbeništvu Remic pravi, da vsi delodajalci želijo izplačevati boljše plače, čeprav plača ni edini kriterij za zadovoljstvo zaposlenih. A za GGD, ki veliko poslov pridobi preko javnih naročil, dodaten problem predstavlja obstoječi sistem javnega naročanja, ki še vedno daje prednost najnižji ceni. »Taka cena težko omogoča boljše plače od tistih, ki jih izplačujemo. V našem podjetju sicer izplačujemo plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo za gradbeno dejavnost,« je opozoril.

Tudi Remic opaža, da se je zanimanje za gradbene poklice v zadnjih letih zmanjšalo. »Država potrebuje svoje gradbeništvo, saj je eden pomembnih generatorjev gospodarske rasti in ustvarja številne multiplikativne učinke. Potrebujemo pa mlade ljudi, ki vnašajo nove ideje, zamisli, ki znajo uporabljati nove tehnologije, jih ta branža zanima in ki bodo naredili gradbeništvo zanimivo tudi širše in se bodo lahko širile tudi pozitivne zgodbe, ne samo negativne.«

Na kranjski območni službi Zavoda za zaposlovanje so pojasnili, da slovenska gradbena podjetja za prvo polovico leta 2019 napovedujejo 7,9-odstotno rast zaposlenosti. »Napoved kaže očitno na pozitiven trend v gradbeništvu, saj je najvišja med vsemi dejavnostmi,« opaža Dubravka Furar. Gorenjski delodajalci v vseh dejavnostih sicer za prvo polovico leta 2019 napovedujejo 2,3-odstotno rast zaposlenosti, kar pomeni 2421 zaposlitev, vendar pa med prvimi desetimi iskanimi poklici ni nobenega iz gradbeništva. V evidenco brezposelnih kranjskega zavoda za zaposlovanje se je od novembra do januarja prijavilo večje število gradbenikov, za katere pričakujejo, da se bodo podobno kot v preteklih letih zaposlili že v prvi polovici leta. Na Gorenjskem je bilo lani na področju gradbeništva izdanih 336 delovnih dovoljenj in 1935 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo.