Bršljan, krvnik celulita

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 5. maj 2010 / 06:00

Bršljan se vse bolj uveljavlja kot dopolnilo pri shujševalnih prijemih za odpravo celulita. Če si želite stopiti odvečno maščobo, še preden boste smuknili v kopalke, se po pomoč obrnite na bršljan.

Za življenje rabi oporo dreves ali zidov

Bršljan (Hedera helix) je olesenela rastlina, ki pleza po drevesnih deblih, ki se jih oklepa z oprijemalnimi koreninami, ne da bi pri tem iz debla svojega gostitelja črpal hranilne snovi. Človek bi rekel, da mu je narava pozabila dati močno steblo, s katerim bi se vzpenjal proti nebu, zato si pomaga s stebli drugih rastlin, da lahko pride do svetlobe. Ker bršljan ne živi kot zajedavec dreves, je njegovo poimenovanje krvnik oz. rabelj dreves, ki ga včasih slišimo, zelo krivično do te plezajoče rastline. Mi ga bomo raje poimenovali krvnik celulita ali krvnik maščobe in tako vsaj malce oprali njegov slab sloves. Kdo ne pozna bršljana in njegovih značilnih zimzelenih, usnjatih in svetlikajočih se listov. Izstopa tudi po tem, da cveti jeseni, njegovi plodovi pa dozorijo in počrnijo šele pozimi. Če ga že ne srečamo kot podrast ali ovijalke v gozdovih, nanj naletimo po starih zidovih. Zanimivo ga je videti tudi na fasadah starih hiš. Bršljanove liste nabiramo maja in junija in jih sušimo. Izberimo lepo razvite krpate liste v spodnjem delu rastline. Plodov, črnih jagod, nikar ne nabirajmo, saj so zelo strupeni.

Bršljanovi venci proti opitosti

Bršljan ima bogato zgodovino. Stari Egipčani so ga poveličevali kot sveto rastlino boga Ozirisa. Stari Grki so ga posvetili bogu vina Dionizu. Okoli glave so pletli vence, da bi preprečili opitost. Že Hipokrat in Dioskurid sta cenila njegove zdravilne moči. Priporočala sta ga kot zdravilo pri driski, boleznim vranice, ušesnemu vnetju, hudem zobobolu in glavobolu. V srednjem veku so z njim zdravili še naglušnost, nespečnost, motnje vida in neredno menstruacijo. Kot mazilo so ga uporabljali pri kožnih boleznih, kurjih očesih in za zdravljenje ran.

Z bršljanovimi listi nad uši

V ljudskem zdravilstvu so poparek iz bršljanovih listov notranje uporabljali za zdravljenje revme in protina, tuberkuloze vratnih bezgavk ter pri boleznih jeter, vranice in žolča. Zunanja raba bršljanovega prevretka pa se je priporočala za odpravljanje uši, garij in sora, za zdravljenje gnojnih vnetij kože, opeklin, celulita, belega toka in nerednega mesečnega perila, pri živčnih bolečinah, vnetju ven in pri škiljenju.

Pomoč pri trdovratnem in krčevitem kašlju

Po dognanjih znanstvene medicine bršljan deluje sekretolitično in olajšuje izkašljevanje, blaži krče in preprečuje vnetja. Ima to moč, da utekočinja sluz pri trdovratnem, suhem kašlju, pri krčevitem kašlju, oslovskem kašlju in pri spastičnem bronhitisu. Raba bršljanovega čajnega napitka ni običajna (bolj se priporočajo izvlečki iz droge, ki jih v obliki sirupa in šumenk dobimo v lekarni), če že, pa si poparek pripravimo tako, da pol žličke posušenih listov (pol grama) poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pri prehladu in ob produktivnem kašlju popijemo dve do tri skodelice z medom oslajenega čaja na dan. Čaj pijemo le krajši čas.

Proti celulitu, bolečinam in glivicam

Bršljan je v sodobni kozmetiki sestavina različnih krem in pripravkov proti celulitisu. Seveda pa lahko bršljan v te namene pripravimo tudi sami. Kašasti obkladki so še posebej dobrodejni, saj topijo odvečno maščobo in odstranjujejo celulit. Na prizadeto mesto položimo kašo iz zelenih bršljanovih listov ali pa zmešamo četrt litra nasekljanih listov z laneno moko. Če se nimamo časa ubadati s kašo, si preprosto skuhajmo prevretek iz listov, v njem namočimo krpo in jo položimo na s celulitom prizadeto mesto. Koristilo pa bo tudi, če tri pesti listov za štiriindvajset ur namočimo v mrzli vodi in nato z njo namažemo prizadete površine. Sloviti francoski fitoterapevt Maurice Messegue je bršljan hvalil kot najboljše blažilo za bolečine, ki ga lahko najdete tako rekoč pred vrati – na balkonu … Dandanes, ko vedno bolj opozarjajo na nevarnosti kemičnih analgetikov, bi se lahko večkrat spomnili na analgetike, ki nam jih zastonj ponuja narava. Kadar vas mučijo glavobol, zobobol, bolečine v ušesih ali napadih protina, ne pozabite na bršljan - dajajte si obkladke, grgrajte ga, pripravite si njegovo kopel. Če smo nagnjeni k infekciji z glivicami, si pripravimo nožne kopeli iz bršljanovih listov.

Strup in zdravilo

Pripravki iz listov bršljana lahko sprožijo alergije. Pri občutljivih osebah in prekomernem odmerku lahko pride do omotice, glavobola, slabosti in bruhanja. Vsi sveži deli bršljana so strupeni in ob stiku lahko povzročijo alergijo. Jagod nikoli ne uživamo, saj so znane tudi smrtne zastrupitve z njimi.