Iskrivi mehurčki

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 21. februar 2019 / 10:30

Tokrat je Salon penečih vin Ljubljana gostil ljubljanski Hotel Slon. Na njem se je predstavilo več kot štirideset vinarjev s 140 penečimi se vini. Mehurčki so v svojo družbo privabili številne obiskovalce.

Salon penečih vin Ljubljana, ki se je tokrat odvijal že šestič, je del mednarodne mreže Salon of Sparkling Wines. Tokrat je salon prvič gostil priljubljeni hotel Best Western Premier Hotel Slon v središču Ljubljane.

Del salona je bil namenjen tudi izbrani kulinariki, ki se spaja s penečimi se vini; pripravili so vodene degustacije.

Pri mednarodnem ocenjevanju penečih se vin so letos odprli vrata tudi vinarjem, ki niso sodelovali na salonu. Na prva mesta sta se tokrat zavihtela med belimi penečimi se vini Victoria, 2010, Vina Kauran; med rosé pa Isteničev Gourmet rosé, 2015. Victoria se je uvrstila na drugo mesto, Gourmet rosé pa celo na prvo tudi pri ocenjevanju vin mreže Salona of Sparkling Wines.

Salonske delavnice v Ljubljani pa so ponujale razpravo z degustacijo na temo, ali je peneče se lahko naravno. Kajti peneča se vina sodijo med tista, ki so podvržena največ posegom. Zato je verjetno ravno pri njih največji paradoks govoriti o naravnih vinih. A vendar obstajajo manj invazivni pristopi, ki v vino prinesejo ljubiteljem tako prijetne mehurčke. Ker že tretje leto zapored organizirajo salona v Ljubljani in Zagrebu, ste na eni od delavnic lahko okušali tri najboljša slovenska in tri hrvaška peneča se vina. Delavnica je imela naslov Slovenija in Hrvaška – prijateljstvo v kozarcu mehurčkov. Iskrivo spoznanje in doživetje pa je bila delavnica, namenjena mladim in mladim po srcu. Njeni udeleženci so se seznanili s skrivnostmi pridelave penečih se vin; spoznali, so razlike v kakovosti in/ali všečnosti, povezanih z barvo, sorto ali starostjo penečega se vina; se dotaknili tudi sladkornih stopenj pri penečih se vinih, saj je teh kar sedem ...

Govora je bilo tudi o trendih na področju penečih se vin. Kvaliteta penečih se vin v Sloveniji raste, ravno tako tudi njihova potrošnja. Svoje prispeva seveda tudi rast uvoza penečih se vin. V porastu so na eni strani lažja in enostavna peneča se vina, na drugi pa razred prestižnih penečih se vin. Peneča se vina počasi vstopajo tudi v segment dnevne potrošnje, narašča njihova potrošnja ob hrani. Vse več po njih posegajo mladi, za gostince pa še vedno ostaja odprto vprašanje, koliko je gost pripravljen plačati za kozarec ali steklenico penečega se vina.