Črv je ostal nedotaknjen

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 7. februar 2019 / 11:04

Ko Bohinj'c na rajžo gre ali moški dopust »vse vključeno« v Mehiki (2)

Admir Jusić je v Mehiko letel iz Salzburga prek Düsseldorfa, pristal v Cancunu, potem pa je sledila še vožnja do mesta Puerto Morelos, kjer je imel rezerviran hotel Catalonia Playa Maroma. Že takoj je ugotovil, da se bo mogoče na plaži vseeno malce dolgočasil, in se je odločil, da si bo še kaj ogledal. »Mimogrede, če sem že prišel tako daleč,« pripoveduje. Naredil je načrt, da bo vsak drugi dan v hotelu, vmes pa si bo ogledoval okolico. Obiskal je Tulum, priljubljeno Chichen Itzo, majevsko vas, videl mehiško kraško jamo »cenoto«, otok Cosumel.

Izleti niso bili pretirano dragi, spet pa ne ravno poceni. »Od petdeset evrov in navzgor so bile njihove cene, vendar se tokrat nisem omejeval z denarjem, ker že dolgo nisem dopustoval na tak način. Že ko sem delal načrt, sem si rekel, da če ne bom imel za aranžma vsaj tisoč petsto evrov, sploh ne grem nikamor.« Pa se je izkazalo, da je bila cena celo znotraj njegovega predvidenega proračuna, je pa res, da je v Mehiko letel iz tujine in ima na srečo dobre prijatelje, ki so ga odpeljali na salzburško letališče in ga tudi prišli iskat, ko se je vrnil.

Lačen v Playi Maroma ni bil, žejen tudi ne, glede na ponudbo znotraj letovišča bi lahko kar naprej nekaj jedel in pil. »Ampak jaz ponudbe ''all inclusive'' ne vidim v tem smislu. Predvsem mi je bilo pomembno, da je voda vključena in tako brezplačna in jo lahko dobim, kadarkoli in kolikor je potrebujem; pa da mi ni treba razmišljati, ali bom lačen ali ne. Tokrat se mi res ni ljubilo ukvarjati še s tem, kje bom kaj pojedel. Ta turistični del Mehike namreč ni ravno poceni. Je pa res, da včasih slišimo, da v aranžmajih ''all inclusive'' na primer ponudba žganih pijač ni ravno najboljša; a moram reči, da sem bil presenečen. Res je imel hotel pet zvezdic, a to ni garancija, da viski ne bo nekakšen domači zvarek ... Pijače so bile kvalitetne, tudi hrana je bila okusna. Pri zajtrku se je točilni pult šibil od ponudbe sveže stisnjenih sokov.«

In ker je Admir gostinec, rad okuša. Pritegnila pa ga tudi okolica. Če se izrazimo kulinarično: rad ima tako ponudbo hotelskega samopostrežnega bifeja, ulično hrano kot visoko kulinariko. Ugotovil je – sicer nič novega – da če imaš denar, lahko tudi tu zelo dobro ješ. Možnost izbire obstaja. »Sicer pa jedo podobno kot pri nas. Veliko je piščanca, koruze, tisti pravi mehiški okusi pa se seveda razlikujejo, a spet ne toliko, ker so prilagojeni okusu turistov.« Mislil je, da bodo kaj posebnega jedli, ko so obiskali majevsko vas, a so tam predvsem izvedeli, kaj je staro ljudstvo jedlo: »Nekakšnega pujsa izpod peke in tortilje,« razloži. Spomni pa se posebne degustacije: »Najhujši je mezcal s črvom ali škorpijonom. Zelo zelo močna alkoholna pijača. Mi sicer vsemu temu rečemo kar tekila, a obstaja razlika. Oboje pridobivajo iz agave in je tekila pravzaprav mezcal, razlikujeta se glede na tip uporabljene agave in tudi postopek je drugačen. Tekilo lahko pridobivajo samo iz ene vrste agave in jo lahko proizvajajo le v točno določenem predelu. Tekilo pijejo brez soli in limete ter ločijo med tekilo, ki je primerna za koktajle, tisto, ki jo piješ samo, je letniška in podobno.« Poskusil je tako več vrst tekil kot mezcal. »Ali sem črva pojedel?« Zasmeji se: »Ne.«

(Nadaljevanje prihodnjič)