Najnižje plače bodo višje za več kot tretjino

V nekaj mesecih bodo v podjetju Knauf Insulation v Škofji Loki plače v proizvodnji zvišali za 36 odstotkov, najnižje plače bodo tako s 1100 povečali na 1500 evrov neto. Zaposlene pa nameravajo motivirati tudi na druge načine.

Škofja Loka – »Znaten del dobička, ki ga ustvarimo v podjetju, vračamo v nove tehnologije in v ekologijo pa tudi v ljudi. Plače v podjetju sicer povečujemo vsako leto, tudi v pretekli krizi nismo zniževali plač, pa smo vseeno ohranili delovna mesta,« v uvodu pojasni Tomaž Lanišek, glavni direktor škofjeloškega podjetja Knauf Insulation, ki je sicer del nemške multinacionalke z več podjetji v evropskih državah. Skupaj s sestrskim podjetjem na Hrvaškem znotraj divizije predstavljajo največjega proizvajalca industrijskih in tehničnih izolacij. Povečevanje plač glede na individualen prispevek je stalnica v tem podjetju, kdor prispeva k razvoju in rasti podjetja, tudi več dobi, doda sogovornik. Že zdaj imajo zaposleni v proizvodnji, ki delajo v štirih izmenah, skupaj s trinajsto plačo in regresom (vendar brez malice in prevoza) 1100 evrov neto plače, v nekaj mesecih pa te želijo povečati za 36 odstotkov, tako da bi ti zaposleni dobili 1500 evrov. Letno zdaj zaslužijo 13.200 evrov, z zvišanjem plač za dobro tretjino pa bodo dosegli 18 tisočakov letno.

Zakaj so se odločili za višje plače, imajo mogoče kot mnogi delodajalci probleme s pomanjkanjem kadra? Tomaž Lanišek pravi, da se to sicer dogaja tudi njim, a ne v tolikšni meri zaradi plače kot zaradi štiriizmenskega dela, saj tri njihove linije delajo noč in dan. Kdor odide, gre navadno zaradi udobnejših delovnih razmer, pa četudi za ceno nižje plače. Ko jim je primanjkovalo delavcev, so v Knaufu uvajali robotiko, zaposlovali so tudi azilante, do česar so kot mednarodno podjetje čutili odgovornost, če se je že naša država zavezala, da bo sprejela določeno kvoto. Pri tem te napotene delavce plačujejo enako kot ostale. Za višje plače so se sicer odločili, ker ljudem želijo omogočiti dostojno življenje in jih zadržati v Sloveniji. Ravno zaposleni so s svojo kreativnostjo in inovacijami konkurenčna prednost, ki jo želijo v podjetju ohraniti. S spremembo plačnega sistema, ki poleg povečanja plač vsebuje tudi druge ukrepe, želijo izboljšati kulturo v podjetju in povečati zadovoljstvo ljudi.

Ambasadorji znanja

Kako nameravajo vse to doseči? Plača je le eden od dejavnikov zadovoljstva, je bolj higienik kot motivator, meni Tomaž Lanišek. Zaposlene, ki opravljajo enostavnejša dela, bodo dokvalificirali, da bodo lahko popravljali več različnih, s tem bodo njihovo delo naredili zanimivejše, manj enolično, tudi ergonomsko izboljšano, pri tem bo prihajalo do izmenjave in sodelovanja zaposlenih ter boljše komunikacije, ugotavljali bodo, kdo so neformalni vodje, ki znajo delati z ljudmi in pozneje lahko postanejo tudi formalni vodje. Želijo doseči večjo zavzetost zaposlenih, da bodo prispevali k nemotenemu proizvodnemu procesu. Tu Lanišek navede primer, ko delavec opazi napako v proizvodnji in nanjo pravočasno opozori nadrejenega, da ne pride do resnejših okvar in morebitnega izpada proizvodnje. Daljša ustavitev linije lahko povzroči več kot sto tisočakov škode, če pa se temu izognejo, lahko prihranek spet namenijo višjim plačam. V podjetju bodo imenovali tudi ambasadorje različnih znanj, ki bodo za svoje delo dodatno stimulirani. Njihova skrb za dvig notranje kulture v podjetju bo namenjena predvsem trem področjem: usmerjenosti h kupcem, zdravju in varnosti pri delu in področju stalnih izboljšav. »Ljudje bodo lahko na primer postali ambasadorji gasilstva in varnosti pri delu. Lani se je ob požaru v podjetju izkazalo, da je med zaposlenimi kar nekaj gasilcev, ki kot prostovoljci delujejo v domačih okoljih. Že z njihovim hitrim posredovanjem smo do prihoda gasilskih enot precej omejili požar. Podobno velja za prve posredovalce, ki znajo ravnati z avtomatskimi defibrilatorji, ki jih imamo kar nekaj nameščenih v tovarni. Za njihovo dežurstvo v izmenah jih bodo dodatno nagradili,« pravi Lanišek, tudi sam prostovoljni gasilec v domačem Šenčurju. Spremembe napovedujejo tudi pri nadurah, ki jih lahko zaposleni v podjetju opravijo do 230 ur. Prvih 130 bodo plačevali, kot veleva zakonodaja, za nadaljnjih sto pa bodo ljudem izplačevali dodatnih 30 odstotkov. V interesu jim je namreč, da čim več dela opravijo njihovi zaposleni kot pa običajno dražji zunanji sodelavci, zaposleni pa imajo tako možnost dodatnega zaslužka.

Na potezi je država

Z zvišanjem najnižjih plač se plačna razmerja porušijo in pride do uravnilovke. Kako se bodo temu izognili v Knaufu? »Mi bomo dvignili najnižjo plačo za 36 odstotkov, ne moremo pa za toliko dvigniti plač na višjih nivojih. Z vplačevanjem v drugi steber pokojninskega zavarovanja bomo tudi sodelavcem na zahtevnejših delih omogočili rast plač. Problem je v veliki obremenitvi bruto plač, zato bi tu naslovil apel na državo, da z uvedbo socialne ali razvojne kapice razbremeni bruto plače,« predlaga Lanišek.