Plačila naj bodo odvisna od količine pridelkov

»V novi finančni perspektivi skupne kmetijske politike Evropske unije bi vsa plačila kmetijam morali vezati na količinsko pridelavo,« pravi kmet Marko Dolinar iz Vogelj in dodaja, da sedanja odkupna cena mleka ne spodbuja mladih k delu na kmetiji.

Voglje – »Govedorejci delamo 365 dni na leto, kar v primerjavi z ostalimi v gospodarstvu, ki delajo od 220 do 240 dni na leto, pomeni, da imamo v desetih letih tri leta delovne dobe več, ki nam je nihče ne prizna in plača,« je dejal Marko Dolinar na nedavnem občnem zboru Društva rejcev goved črno-bele pasme v Sloveniji in za to izjavo, ki jo je slišala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, požel velik aplavz navzočih govedorejcev. »Kmet, ki se ukvarja z živinorejo, mora prav vsak dan, torej tudi ob praznikih in nedeljah, vsaj dvakrat na dan v hlev, a če želi, da 'stvari tečejo dobro', mora dogajanje v hlevu spremljati in opazovati ves dan,« pojasni in slikovito pripomni, da se pojatve pri kravah ne dogajajo le zjutraj in zvečer. »Roboti in drugi sodobni pripomočki sicer zmanjšujejo obseg fizičnega dela v hlevu, a tudi delovanje teh naprav je treba vseskozi spremljati in nadzorovati.«

Sedanja politika ni najbolj naklonjena govedorejcem

Bo skupna kmetijska politika v obdobju nove finančne perspektive, po letu 2020, živinorejcem priznala in plačala dodatno delo oziroma večji obseg dela? »Živinorejci bi si v naslednjem sedemletnem programskem obdobju lahko izboljšali položaj, vendar le, če bi za to pokazala interes politika in če bi kmetje pri oblikovanju nove kmetijske politike izvajali močnejši pritisk. Takšen pritisk bi morali izvajati vsi, poleg zbornice tudi druge nevladne organizacije,« pravi Marko Dolinar, ki ugotavlja, da sedanja kmetijska politika govedorejcem ni najbolj naklonjena. »Na nižinskih območjih nam prinaša le neposredna plačila na hektar kmetijskih zemljišč, na hribovskih območjih sicer dobivajo nekaj več podpore, a tudi ta je glede na težavne pogoje kmetovanja premajhna. Država bi jim morala plačevati vsaj prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi lahko več vlagali v ohranitev in v razvoj kmetij.«

Kjer ni živine, »padeta« kmetijstvo in turizem

Ko beseda nanese na skupno kmetijsko politiko in kmetijska plačila, Marko zagovarja stališče, da bi morali vsa plačila vezati na količinsko pridelavo in da bi torej tisti, ki bi manj pridelali, tudi manj dobili. »S takšno politiko bi izboljšali samooskrbo s hrano, hkrati pa bi tudi zagotavljali urejenost podeželja, še zlasti hribovskega sveta. Kjer ni živine, se kmetijska zemljišča hitro zarastejo, posledica tega je neurejena pokrajina, ki ni zanimiva za turizem. Če se v Sloveniji tega ne bomo zavedali, bosta na teh območjih »padla« tako kmetijstvo kot turizem.«

Odkupna cena mleka ne omogoča vlaganj

Marko je že devet let predsednik Govedorejskega poslovnega združenja (GPZ), katerega glavne dejavnosti so prodaja mleka, oskrba kmetij s kmetijskim reprodukcijskim materialom in ponudba avstrijskega in nemškega bikovskega semena. Združenje prodaja mleko v štiri italijanske in v dve slovenski mlekarni, količinsko ga več proda na tuje kot doma. »Lani je bila odkupna cena mleka povprečna, za kilogram mleka s 4,2 odstotka maščobe in 3,4 odstotka beljakovin je po podatkih Eurostata decembra lani v Sloveniji znašala 32 centov. Za letos so napovedi različne, načeloma naj cena ne bi veliko nihala, a kolikšna bo dejansko, bo odvisno od naravnih pogojev za prirejo mleka, dogajanja na svetovnem in evropskem mlečnem trgu, ponudbe in povpraševanja, tudi od političnih razmer ...« pravi Marko in dodaja, da so minili časi, ko so pri prodaji mleka s pogodbami določali tudi ceno mleka za pol leta vnaprej ali celo za daljše obdobje. Že vrsto let se namreč pogodbena cena spreminja vsak mesec ali še celo v krajših obdobjih in je zelo odvisna od cene na prostem trgu.

Koncentracija se bo še nadaljevala

»Sedanja odkupna cena mleka nam zagotavlja le preživetje, to je pokrivanje stroškov, ne omogoča pa vlaganj in ne spodbuja mladih k delu na kmetiji. Ob sedanji odkupni ceni ne bo nobeno presenečenje, če bo tudi kaka večja kmetija opustila prirejo mleka,« pravi Marko, ki je prepričan, da se bo v prireji mleka še nadaljevala koncentracija: manjše kmetije bodo opuščale prirejo, večje jo bodo še povečevale. Kaj koncentracija pomeni v praksi, pove na primeru domače vasi, kjer je bilo leta 1980 še približno petdeset »mlečnih« kmetij, zdaj pa jih je le še deset.

Mladi, ki delajo, naj tudi odločajo

Zanimivo: Marko se je pred tremi leti, pri svojih petinpetdesetih letih, odločil, da ne bo več kandidiral za funkcije v kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer je bil tri mandate zapored član sveta zbornice. »Mladi, ki delajo na kmetijah ali so že celo njihovi gospodarji, naj tudi odločajo o usodi kmetijstva,« je njegovo stališče, ob tem pa doda, da bi zbornica lahko dosegla še več za kmete, če bi tudi njeni člani izvajali močnejši pritisk in bili odločnejši v svojih zahtevah. Dva mandata je bil tudi član šenčurskega občinskega sveta, vodil je Društvo rejcev goved črno-bele pasme v Sloveniji, tudi v novem mandatu pa je v društvu član upravnega odbora.