Blaž Terpinc – oče najbogatejšega Slovenca

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (184)

Na Bledu se je 28. januarja 1759 rodil trgovec Blaž Terpinc. Bil je oče enega od najbogatejših Slovencev tedanjega časa Fidelija Terpinca. Rodil se je kot peti otrok v družini osmih bratov in sester očetu Maku in mami Jeri Kokal. Ker je najstarejši brat Valentin podedoval očetovo kajžo na Bledu, se je Blaž, tako kot še nekateri bratje, preselil v Kranj.

Dne 23. februarja 1784 se je poročil z Elizabeto Grilc, hčerjo takrat že pokojnega kranjskega trgovca Matije Grilca. Žena je od matere dobila za doto hišo z vrtom na takratni Roženvenski (sedaj Vodopivčevi) ulici, Blaž pa je prinesel 400 goldinarjev in je bil nato vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo.

Blaž Terpinc je bil član municipalnega sveta, ki ga je sestavljalo dvanajst najpremožnejših kranjskih občanov. Na ta način je postal član t. i. fabriškega oziroma ključarskega sveta, ki je upravljal premoženje kranjskih cerkva. Kot cerkveni ključar se je po velikem požaru leta 1811 izkazal z enim najvišjih prispevkov za nove zvonove v farni cerkvi – 50 goldinarji. Bil je bister in ambiciozen. Spoznal je, da se splača postati mostninski zakupnik na mostu čez Savo v Kranju in je to tudi dosegel. Dne 1. maja 1790 je za šest let pridobil mestno »užitnino za loden in platno«. Prejo so izdelovali posamezniki in družine iz Kranja in okolice, on pa je ustanovil kocarijo, v kateri so iz preje izdelovali odeje. Istočasno se je ukvarjal tudi s trgovino z žitom in deželnimi pridelki ter z žimarstvom. Prodajal je tudi med, ki ga je delno prideloval sam v čebelnjakih v Vogljah, delno pa kupoval v Ljubljani in okolici ter po Gorenjskem. Že od vsega začetka je trgoval s kramarskim blagom. Preprodajal je uvoženo sadje in zelenjavo, kolonialno blago, tkanine in kovaške izdelke.

Precej dolgo se je ukvarjal tudi z dobavo kruha za vojaštvo. Moko so mleli v njegovem mlinu na Lajhu. Leta 1830 je tam kupil še nekaj zemlje, da je zgradil najprej usnjarno, nato pa še mlin. Pri trgovskih kupčijah je kreditiral kramarje in tudi večje trgovce ter posestnike. Pred izgubo se je zavaroval s prenotacijo v zemljiški knjigi. Tako je pridobil nekaj njiv in travnikov, malo pred smrtjo pa še pristavo mesarja Antona Mraka.

V zakonu z Elizabeto se mu je rodilo enajst otrok, vendar jih je več kot polovica umrla že v mladosti. Deveti otrok je bil njegov naslednik sin Fidelij. Zaradi slabega zdravja je dal leta 1809 sestaviti pogodbo, v kateri je vse premoženje in posest prepustil ženi Elizabeti in si pridržal pravico do oskrbe in vplivanja v vseh poslovnih zadevah. Toda ženo je preživel za 15 let. Okoli leta 1836 je v Kranju morila kolera, vendar pa je bila za Blaža usodna kila.

Po smrti brata Jakoba leta 1816, prav tako trgovca v Kranju, je skrbništvo nad njegovima hčerama prevzel Blaž. Mlajša Jožefina se je poročila z Janezom Nepomukom Urbančičem na grad Turn pri Preddvoru. Njuna hči Josipina je postala prva slovenska pisateljica, z umetniškim imenom Turnograjska.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Novi vasi pri Lescah se je 28. 1. 1763 rodil goriški nadškof in metropolit Jožef Balant.

V Kamniku se je 28. 1. 1879 rodil pesnik, pisatelj, potopisec Radivoj Peterlin.

V Kranju se je 29. 1. 1840 rodil lekarnar in kranjski župan Karel Šavnik st.

V Radovljici se je 31. 1. 1898 rodila uršulinka, misijonarka Marija Helena (Rafaela) Vurnik. Bila je predstojnica uršulinskega misijona na Kitajskem in Tajskem.