Katalonska vlada, izvoljena 2016. V sredini predsednik Carles Puigdemont (1962, z očali). Bo ta vlada preživela konflikt, ki ga je izzvala? / Foto: Wikipedija

Posebnost Katalonije

Pogoste so primerjave med Slovenijo 1991 in Katalonijo 2017. A so v osnovi zgrešene. Slovenska in katalonska pot v neodvisnost se močno razlikujeta. O tem priča tudi Simona Škrabec, ki že od 1992 živi v Barceloni …

Gibanje iz ljudstva

Simona Škrabec (rojena v Ljubljani, 1968) je prevajalka. Čeprav je sama književnica, brž pove, da kulturniki v katalonskem gibanju za neodvisnost nimajo tako velike vloge, kot so jo imeli v slovenskem. Posebnost katalonske poti v zadnjih letih pa razloži, kakor sledi. »Mislim, da je res treba razumeti to gibanje v zadnjih sedmih letih kot nekaj, kar se ni začelo od zgoraj, pri političnih in intelektualnih elitah, ampak med ljudmi. Iz civilne družbe so izšli pritiski na špansko vlado v zvezi z nerazrešenimi vprašanji. In zaradi tega je tudi vloga posebej literatov veliko bolj omejena, kot bi smeli pričakovati na neki začetni ravni boja za samostojnost, kjer gre za ozaveščanje ljudi, za ustvarjanje kulture, grajenje narodne identitete. Treba se je zavedati, da je katalonska narodna identiteta kot taka popolnoma zgrajena. To je dežela, ki je popolnoma zgrajena in ki ne potrebuje pesnikov, ki bi jo šele definirali. In tudi v političnem pogledu je Katalonija zelo dobro organizirana. To je parlamentarna demokracija z različnimi političnimi opcijami. Gre za zelo zapleten sistem, zaradi katerega te kulturne sile ne morejo delovati s takšnim vplivom, kot je bilo to v našem primeru.« Katalonsko gibanje torej ne temelji v deklaracijah intelektualne elite, ampak izhaja dobesedno iz ljudstva. »Manifestov je bilo toliko, da se jih ne da povzeti. Ampak veste, Katalonci pravijo: imaš dva Katalonca in imaš klub. Saj jih vidite, vsak dan so na cesti. Če potrebuješ dva milijona ljudi na cestah, jih dobiš. Skratka teh manifestov, izjav, debat, javnih miz je bilo ogromno. Ogromno je ljudi, ki zares verjamejo v to, da je treba nekaj spremeniti, ki se res angažirajo v oblikovanju idej, kako naj bi ta nova država ali družba – tu je tudi zanimiva meja – delovala. Seveda so bili nekateri manifesti bolj vplivni, drugi manj. Vendar pa je pomembno, za kaj gre pri tej obnovi, za katero si katalonsko nacionalno gibanje prizadeva. Bistvena je zahteva, da bi lahko ljudje neposredno vplivali na politiko, na odločitve vlade, da bi bila ta povezava med politiko in civilno družbo neposredna. To pa pomeni, da ne samo umetnost, ampak da se vsak navaden človek čuti poklicanega za to, da izrazi mnenje. In res so organizirali kanale, ki so to omogočili. 'Asemblea nacional catalana' ima mrežo razpredeno do zadnje vasice po vsej deželi in tako omogoča, da se lahko glasovi ljudi in skupin slišijo. Zato se mi to ne zdi primerljivo z našim položajem, saj smo v slovenskem primeru izšli iz enopartijskega sistema, ki ni spodbujal te posameznikove vloge v političnem sistemu, in so si potem morali pisatelji nekako oprtati ta koš, da bodo oni ta glas ljudstva, ampak tu pa ta glas ljudstva ni več potreben. Pisatelji so danes bolj glas vesti in opozarjajo na vse tisto, na kar ljudje v svojem navdušenju tudi pozabljajo, in tu imamo nekaj izjemnih primerov …«

Zrela in odprta družba

»Kar je značilno za celoten proces, je to, da je Katalonija zrela kot družba; da ne potrebuje neke nacionalne definiranosti v smislu izključevanja drugih: mi smo taki, če ti nisi tak, pa pojdi drugam. Katalonija je izjemno vključujoča družba v najbolj političnem smislu, kot si ga lahko predstavljamo. In tu je imela povojna katalonska književnost izjemno vlogo, ker se zelo zgodaj pojavijo zgodbe imigrantov. Veste, po državljanski vojni je bila Katalonija najbolj gospodarsko stabilen in najbolj demokratičen prostor v frankistični Španiji in zato se je ogromno ljudi iz južne Španije, iz Estremadure, Andaluzije in nekaterih drugih pokrajin naselilo v okolici Barcelone. To so bili ljudje brez vsake ekonomske moči in nastale so prave favele: ljudje živijo na plažah, v barakah po deset let ali pa še več in milijone teh ljudi je Katalonija posrkala vase in jih spremenila v državljane, ki danes verjamejo v to, kar so skupaj zgradili. In ta zgodba je tudi povedana v književnosti. Če torej obstaja katalonski nacionalni program, je to program o tem, kako je treba verjeti v nekoga, ki je od tebe drugačen, ki ti lahko nekaj prinese, te bogati. Skratka, glede tega je katalonski nacionalizem zelo drugačen od tega, kar smo vajeni v Srednji Evropi.« Tako naša književnica. Njene razlage so prav dragocene, prihodnosti pa si ne upa napovedovati. Odprte so vse možnosti, tudi hude … (Vir: Polona Balantič, MMC RTV SLO)

Potovanje važnejše od poti

»Življenje ni cesta niti cilj, ampak potovanje.« Avtor tega stavka je sloviti katalonski pisatelj Jaume Cabré (1947). In zna biti, da bo katalonsko potovanje v samostojnost še dolgo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 1. julij 2023 / 22:26

Skavti sejali dobro voljo

V Zgornjih Gorjah se je v nedeljo zaključil štiridnevni mednarodni tabor za odrasle skavte iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije, ki ga je gostilo Združenje bratovščin odraslih skavtov in skavtin...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 12. september 2013 / 16:06

“Sem pa tja kdo pokliče in reče, da bi prodal ledvico”

Z Evropskim dnevom darovanja, oktobra bo že šesti, se želi povečati zaupanje ljudi v zdravljenje s presaditvijo organov in tkiv in v sistem, v katerem delujemo v Sloveniji. “Hkrati želimo izobraževati...

Kultura / četrtek, 12. september 2013 / 16:04

O sebi, nas, svetu …

Pesniški prvenec Andreja Kokota z naslovom Misli o »O« je zbirka njegovih razmišljanj o sebi samem in družbi ter svetu, ki ga obkroža in v katerem živimo.

Škofja Loka / četrtek, 12. september 2013 / 16:02

Občina naj jih ovadi

Na seji občinskega sveta Škofja Loka niso mogli mimo še enega razpisa za izvajalca del na trasi Poljanske obvoznice: občina naj ostreje ukrepa proti pritožnikom.

Radovljica / četrtek, 12. september 2013 / 12:51

Pogodba za prizidek k vrtcu

Radovljiški župan Ciril Globočnik je v ponedeljek podpisal nekaj več kot dva milijona evrov vredno pogodbo za leški vrtec, malčki bodo v nove prostore odšli prihodnjo jesen.

Gospodarstvo / četrtek, 12. september 2013 / 12:45

Državno tekmovanje oračev

Na KŽK-jevih njivah v Lahovčah bo v petek in soboto letošnje državno tekmovanje oračev. Posebej se bodo v oranju pomerili dijaki srednjih biotehniških šol. Gorenjsko bo na obeh tekmovanjih skupno zast...