Nagrajeni dr. Janko Zerzer (v sredini) s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentinom Inzkom in predsednikom Krščanske kulturne zveze Jankom Krištofom

Tišlerjeva nagrada Janku Zerzerju

V torek, 5. februarja, ob 19. uri bo v Theaterhalle 11 na celovškem sejmišču osrednja slavnostna prireditev na Koroškem v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Govornica bo predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonovič, ženski pevski zbor Rož pa bo izvedel multimedijski koncert Shiva Šiva.

Pretekli petek so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili 40. Tišlerjevo nagrado, eno od najvišjih priznanj zaslužnim koroškim Slovencem. Nagrado je prejel dvorni svetnik dr. Janko Zerzer, rojen 7. novembra leta 1935 pri Adamu v Svečah v Rožu, v zvezdnem znaku škorpijona, ki zaznamuje ljudi s sposobnostjo inteligentnih pogovorov, ogromne energije, dobrote in spoštovanja ter vodenja. Tako je o prejemniku letošnje nagrade povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. In še ena posebnost letošnje podelitve. Dr. Janko Zerzer je pred štiridesetimi leti podelil prvo Tišlerjevo nagrado kulturnemu garaču in dirigentu, danes že pokojnemu Lajku Milisavljeviču. Takratni predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kaselj je zbolel in za podeljevalca je bil določen Zerzer.

Dr. Janko Zerzer je počel v življenju mnoge stvari. Na Dunaju je poleg germanistike in zgodovine študiral tudi umetnostno zgodovino in – solopetje. Pel je v mnogih zborih, zadnja leta pa še vedno pomaga cerkvenemu pevskemu zboru v domačih Svečah. Na Dunaju je spoznal kasnejšo ženo Marijo Erlach. Bil je profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu in ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. Opravljal je pomembne funkcije, tudi predsedniške, pri Krščanski kulturni zvezi in pri Slovenskem prosvetnem društvu Kočna v Svečah, kjer je bil med pobudniki tradicionalnega slikarskega tedna, ki se ga udeležujejo umetniki iz Avstrije, Slovenije in Italije. Predaval je, pisal komentarje in dvojezične turistične in kulturne vodnike ter bil zaslužen, da je izšel dvojezični seznam krajevnih imen na Koroškem. Ni bilo dogodka, kjer ne bi bil poleg Adamov Janko iz Sveč. Bil je med ustanovitelji Slovenske glasbene šole na Koroškem in Znanstvenega raziskovalnega inštituta Urban Jarnik. Zagovarjal je sodelovanje koroških Slovencev s Slovenci v Sloveniji in drugih državah. Leta 1986 je obiskal Argentino, tam spoznal takrat že uveljavljeno pevko Bernardo Fink in uspel organizirati njen koncert v Ljubljani, v Trstu in v Celovcu. Tu se začenja tudi skupna življenjska zgodba Valentina Inzka in Bernarde Fink.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Žganci teknejo tudi tujcem

Na turistični kmetiji Majerček v Bašlju pod Storžičem strežejo domačo hrano. Nekateri gostje celo sami pokukajo v hlev ali na vrt in se prepričajo, ali je to res.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...