Tišlerjeva nagrada Janku Zerzerju

Pretekli petek so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili 40. Tišlerjevo nagrado, eno od najvišjih priznanj zaslužnim koroškim Slovencem. Nagrado je prejel dvorni svetnik dr. Janko Zerzer, rojen 7. novembra leta 1935 pri Adamu v Svečah v Rožu, v zvezdnem znaku škorpijona, ki zaznamuje ljudi s sposobnostjo inteligentnih pogovorov, ogromne energije, dobrote in spoštovanja ter vodenja. Tako je o prejemniku letošnje nagrade povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. In še ena posebnost letošnje podelitve. Dr. Janko Zerzer je pred štiridesetimi leti podelil prvo Tišlerjevo nagrado kulturnemu garaču in dirigentu, danes že pokojnemu Lajku Milisavljeviču. Takratni predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kaselj je zbolel in za podeljevalca je bil določen Zerzer.

Dr. Janko Zerzer je počel v življenju mnoge stvari. Na Dunaju je poleg germanistike in zgodovine študiral tudi umetnostno zgodovino in – solopetje. Pel je v mnogih zborih, zadnja leta pa še vedno pomaga cerkvenemu pevskemu zboru v domačih Svečah. Na Dunaju je spoznal kasnejšo ženo Marijo Erlach. Bil je profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu in ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. Opravljal je pomembne funkcije, tudi predsedniške, pri Krščanski kulturni zvezi in pri Slovenskem prosvetnem društvu Kočna v Svečah, kjer je bil med pobudniki tradicionalnega slikarskega tedna, ki se ga udeležujejo umetniki iz Avstrije, Slovenije in Italije. Predaval je, pisal komentarje in dvojezične turistične in kulturne vodnike ter bil zaslužen, da je izšel dvojezični seznam krajevnih imen na Koroškem. Ni bilo dogodka, kjer ne bi bil poleg Adamov Janko iz Sveč. Bil je med ustanovitelji Slovenske glasbene šole na Koroškem in Znanstvenega raziskovalnega inštituta Urban Jarnik. Zagovarjal je sodelovanje koroških Slovencev s Slovenci v Sloveniji in drugih državah. Leta 1986 je obiskal Argentino, tam spoznal takrat že uveljavljeno pevko Bernardo Fink in uspel organizirati njen koncert v Ljubljani, v Trstu in v Celovcu. Tu se začenja tudi skupna življenjska zgodba Valentina Inzka in Bernarde Fink.