Prešeren na Facebooku

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / torek, 16. februar 2016 / 13:02

Snovanja to pot ne izidejo dan prej, ampak teden potem. En teden po Prešernu. Pa niso zato prav nič zamujena. Pisateljica Breda Smolnikar in komik Boštjan Gorenc Pižama, oba gorenjske gore lista, imata res kaj povedati …

Kaj menite: če bi Prešeren živel zdaj, bi bil tudi na Facebooku? Mogoče ne, na Twitterju pa skoraj gotovo. Pa selfije bi delal s kelnaricami in drugimi oboževalkami, a jih zagotovo ne bi pošiljal materi v Vrbo … Leta 2000, ko smo slavili 200. obletnico njegovega rojstva, sem nekje modroval, da bi lahko danes živel kar v domači Vrbi, ki jo je v enem od sonetov tako opeval. Mimo gre avtocesta in bi se na šiht v Kranj lahko vozil. Zvečer bi se zapeljal še v Ljubljano, v družbo starih znancev, se pogovorit in kaj popit … Že, že, a kako potem v opojnem stanju nazaj v Vrbo?! To pa ni varianta. Morda bi pri ljubljanskih znancih še prespal in zjutraj v Kranj. No, najbrž bi za te težave poskrbela »izvoljena devica« v Vrbi in bi jih tako sploh ne bilo. Pa širokopasovni internet bi imel kar pri sv. Marku in bil tako povezan z vsem svetom. »Lublana je bulana« in odpade …

Lepa Vida 2016

Današnja Lepa Vida seveda je na družabnih omrežjih in napiše, kar sledi. »OK, takole je. Imam resen problem, katerega ne znam rešit sama. Sem poročena, imam otroka, ampak prave ljubezni ne čutim do moža. Star je in sem ga vzela na očetovo prigovarjanje, ker ima nekaj pod palcem, da je posodil fotru, da je odplačal kredit za vikend. Ampak odkar je v penziji (3 leta) nima več toliko denarja, pa še moči ne več nobene sploh. Po cele noči prekašljuje, breha in hrope, da komaj zatisnem oko (še zdaj ne vem, kako mu je ratalo, da mi je naredil otroka LOL), otrok je pa tudi bolan in ves dan prejokuje. Šihta itak nimam rednega in na črno delam za sosede, ki so totalno eko in bio in nočejo uporabljat pampersk. Samo plenice iz blaga. In to ne tetra plenic ampak take iz bambusovega blaga. Kot da bi bil njihov froc panda. No, v glavnem, jaz jim perem te plenice, da zaslužim za zdravila za moža pa za plenice za tamalga, ampak ker so bio in eko, oni nočejo imet pralnega stroja, ampak moram to prat na roke (sej kakce otplaknem v školjko ˘). In tako predvčerejšnim perem plenice, ko se mimo pripelje en črnc, čisto hud model. Neki je nakladal o žerjavih (nimam pojma, ne berem Malega princa pa Coelhota, trikrat na teden prsna joga Savine Atai, pa sem pomirjena) in mi povedal, da me španska kraljica hoče za dojiljo (a si morte mislt, da španska kraljica gleda oglase na Bovhi???!!! LOLOLLOLOL). Zdaj, tip mi je res hud, ampak ne vem, a je moralno, da pustim otroka in moža doma? Sej otroka bi mogoče lahko dala kakšnim gejem, k zdaj lahko menda posvojijo, a je katera to že naredila? Koliko ti plačajo? U glavnem, res sem v dilemi, tko da če imate kakšne nasvete, dajte prosim pomagat. Hvala!!!«

Odgovori ji kar šest sledilk. Najprej Nezakonska_mati: »Jao, kaj ti ni jasno, Vida!!!???!?!?!? Kaj bi jaz dala da bi lahko bila z očetom mojega otroka, pa je šel bogvekam po sveti. Ostani z otrokovim očetom. Tudi če vama zdajle škripa u odnosu, se splača potrudit.« UrshikaZala ji svetuje previdnost: »Jest bi se na tvojem mestu merkala tipov, ki se pripeljejo po vodi. Sam povem.« Turjaška Rozamunda jo povabi v samostan: »Vem, kako bi se počutil tvoj mož, če bi odšla s tujcem. Takisto je meni Ojstrovrhar naredil, naj ga koklja brcne. Če mene vprašaš, moški niso vredni živcev. Pridi k nam k uršulinkam. Tu boš našla notranji mir. Bog te ljubi.« Enako Bogomila: »Se strinjam s sestro Roziko. Nune smo zakon!« Julija_P: »Obvladam preprost test. Obema reci, naj ti napišeta pesem. Če ti kdo napiše štirinajst pesmi, ki s prvimi vrsticami sestavijo petnajsto pesem, obenem pa prve črke 15. pesmi dajo tvoje ime, avtomatsko izberi drugega.« Lenora: »Bejba, ne vem, kaj se usajaš. Samo da ni mrtev, pa je. Da je meni imet tvojo izbiro.«

Zgled Brede Smolnikar

V gornjih odlomkih beremo, kako je »problem« Lepe Vide na Facebooku poustvaril Boštjan Gorenc Pižama. Kranjčan, ki zdaj živi v Šentožboltu, čisto na gorenjskem vzhodu, le tri kilometre zahodno od Trojan. Tu ga je obiskal kolega Igor Kavčič in naredila sta en dober pogovor. Naključje je naneslo, da na tistem koncu živi še ena odlična pisateljica – Breda Smolnikar. V Depali vasi je že dolgo njen dom, januarja jih je dopolnila 75, tik pred praznikom pa izdala novo knjigo. Tako boljšo, za knjigoljube. V njej je zbrala tista od svojih del, kjer je glavna junakinja ženska. Knjigi je priložen zvočni posnetek, dolg 18,5 ure; v njem sama pripoveduje deset zgodb iz te knjige.

Vprašal sem jo, kako živi v teh časih. »Poskušam živeti svoje malo življenje, kot so ga živeli moji starši. Delam in se veselim tistega, kar sem naredila. Pa naj bo moje delo še tako majhno, jaz se ga vedno veselim. Veselim, ko zlikam hlače, ko 'zdetaširam' zahteven trdoživ madež na oblačilu, za katerega se zdi, da ga ni mogoče očistiti, ko na lestvi obešam očiščene lamelne zavese, ko pometem delavnico. In če ne pišem več, je morda tako že moralo biti. Za mano bodo prišli drugi, nadarjeni, pokončni in ti bodo nadaljevali tam, kjer sem jaz končala. In morda bo moj boj komu pomagal, da mu ne bo tako težko, kot je bilo meni. Saj nekaj sem pa morda le naredila. Vsaj upognila se nisem.« Tako odgovarja dama, ki se je kot hči krojaškega mojstra in pletilske mojstrice najprej izšolala za tekstilno inženirko, potem desetletja vodila svojo kemično čistilnico in skrbela za družino, hkrati pa zmogla postati ena najboljših slovenskih pisateljic. Čisto poseben primer in hkrati osebnost za zgled.