Zgodbe poslikanih deščic

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 2. februar 2019 / 11:44

Ko stopiš v preddverje doma Tončke Bajt v Podlubniku, ti pozornost vzbudijo na dveh vzporednih stenah razstavljene panjske končnice. Tesno druga ob drugi so podobe slovenskih gradov, graščin in dvorcev. Motiv, kakršnega na panjskih končnicah še nismo videli.

Panjske končnice so jo navdihovale že v otroških letih, saj je bil njen oče čebelar. Kot dobra risarka je prve naslikala že v mladih letih. »Poleg risarskega daru sem imela tudi dobre učitelje, akademska slikarja Milana Bizovičarja in Doro Plestenjak. Za šopek, narisan na lesonitni plošči, sem v šoli nekoč dobila nagrado. Doma mi je potem oče odrezal lesonitno ploščo, nanjo sem narisala Bled in ta slika je še dolgo visela doma,« svojo pripoved začne Tončka Bajt. Nekoč sta z možem kupila panjske končnice za očetov čebelnjak v trgovskem podjetju Dom, a niso bile prav poceni, zato jih je začela izdelovati kar sama. Prve je sicer narisala že v študentskih letih, odtlej jih je poslikala že več sto. Preštete ima le tiste, ki visijo doma od preddverja na stopnišču v klet in v več tamkajšnjih prostorih jih je 524. Veliko jih je narisala za darila. Hčerki in sinu, dvojčkoma, je za rojstni dan podarila panjsko končnico z znanim narodnim motivom ure, na kateri so bili kazalci nastavljeni na čas njunega rojstva. Takoj nato je dobila naročilo za takšno uro še za ostale družinske člane. Njene panjske končnice so vsepovsod po svetu: na Švedskem, v Nemčiji, Ameriki, v Libanonu, Izraelu. V Izrael so jih ponesli nogometaši Olimpije, ki so tam gostovali na prijateljski tekmi, pojasni Tončka. Za darila nariše tudi šaljive podobe, sicer pa prevladujejo ljudski motivi, kakršne je posnela po slikah v knjigah, cvetlični in živalski, hišni ljubljenčki, na poslikanih deščicah je tudi koledar. Pravkar ima enega naročenega, ob našem obisku pa je imela v delu motiv Blejskega jezera s parom v narodni noši.

Vzorce za poslikavo je dobila v knjigi Poslikane panjske končnice, kjer so natančni opisi in črno-bele fotografije panjskih končnic, kakršne so v preteklih stoletjih slikali na Slovenskem. Eden od virov je tudi knjiga Pregovori in reki, motive najde na starih koledarjih, kakšnega tudi na čebelnjakih. Gradovi, ki so njena posebnost in jih na panjskih končnicah doslej še ni bilo, pa so nastali pri njenem reševanju križank. Mož ji je prinesel tematske križanke z majhnimi sličicami slovenskih gradov in pred kakimi tremi leti jih je začela slikati. »Za vsakega od začetka do konca potrebujem tri do štiri ure. Rišem na deščice iz smrekovega lesa s tempera barvicami, na koncu jih mož še polakira, da so obstojnejše. Ko več ur sedim s paleto in barvami, sem v čisto svojem svetu,« pripoveduje Tončka. Na panjskih končnicah je zdaj 173 gradov, med njimi so tudi njen domači Loški grad, grad v Stari Loki, bližnji Ajmanov grad ... Gradovi jo zelo privlačijo, obiskala je že veliko domačih in tujih, slika pa samo slovenske.

Do slikanja, oblikovanja in dekoriranja ima Tončka posebno veselje. Tako se ukvarja tudi s peko iz medenega testa, iz kakršnega so dražgoški kruhki. Speče parkeljne, pujske, snežake, za valentinovo bo izdelala srčke (letos jih bo spekla v modelu, ki ga je dobila pri rezbarki Petri Plestenjak Podlogar), za veliko noč krasi pirhe, jeseni buče, ta čas pa je v njenem domu še ostalo nekaj božično-novoletne dekoracije. S svojih rednih pohodih na Križno goro iz narave prinese zanimive predmete: veje, lesne gobe, storže, kamne ... in vse to najde mesto v njenih dekoracijah za dom. Za panjske končnice pa ima še veliko idej. Rada ima tudi motive znamenj in cerkva, vendar pravi, da ti zaradi pokončnega formata niso najprimernejši za na panjske končnice.