Opici na strehi

Bili sta velika senzacija v daljnem letu 1853, kadar sta uganjali vragolije na strehi hiše, v kateri je v nemškem mestu Jeni bival njun gospodar Alfred Edmund Brehm, nemški naravoslovec in pisatelj, strasten raziskovalec in popotnik. V naravoslovje vseh časov se je za večno vpisal s svojim delom Življenje živali, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu.

Alfred Edmund se je rodil na svečnico 1829 v vasi Rhentendorf na Thürinškem. Oče je bil pastor in znamenit ornitolog z zbirko devet tisoč ptic. Ko je Alfred končal osnovno šolo, je šel 1844 v uk za zidarja. Uk je več kot uspešno končal in se 1846 vpisal na arhitekturo. Kmalu zatem je sprejel predlog, da naj bi z nekim baronom pet let potoval po Afriki. Baron je kmalu odpotoval nazaj v Evropo in pustil Brehma samega. Brehm se je prebijal s poslanim pičlim denarjem, a še vedno strastno preučeval živali pa tudi njihovo vedenje. Ko se je bil prisiljen vrniti v Evropo, je pripeljal s seboj žive, pa tudi nagačene živali. Znanstveni izplen je bil tako pomemben, da je pri dvajsetih letih postal član Akademije raziskovalcev narave. Za skice in dnevnik s poti je dobil doktorski naziv. Prepotoval je vzhodni del severne Afrike, Egipt in Sinaj. Leta 1853 se je začasno nastanil v Jeni, da bi začel študirati naravoslovje. Promoviral je leta 1855 in spet ga je vleklo na potovanje. Z bratom se je za dve leti podal v Španijo, se najdlje zadržal v Andaluziji in vseskozi objavljal svoje zapise za antološko knjigo Živalski svet. Ugleden naravoslovni časopis Die Gartenlaube/Vrtna uta mu je tudi omogočil pot na Norveško in Laponsko preučevat živali severa.

Poročil se je s sestrično Mathildo Reiz. Bila je izjemna ženska. Vsa stenografska poročila, ki jih je pošiljal domov, je prepisala, urejevala in Brehm je, ko je prišel s poti, našel urejene zapiske za svoje delo. Bil je direktor živalskega vrta v Hamburgu 1863, v Berlinu ustanovil Berlinski akvarij za izobraževanje v naravi, 1871 se je odpravil na Hrvaško. Žena, ki mu je rodila troje otrok, je umrla stara komaj 38 let, najmlajši sin je umrl za malarijo. Tudi sam je zbolel za rumeno mrzlico, se umaknil v rodno vas, kjer je umrl leta 1886.

Ocvrtki z garnelami – Tortillitos de camarones

Za 2 osebi potrebujemo: 125 g moke, 125 g čebule, 125 g garnel, svežih ali zamrznjenih, pest peteršilja, oljčno olje, sol.

Moko zmešamo z vodo – toliko, da je zmes homogena. Rahlo solimo. Čebulo zelo drobno zrežemo in jo skupaj z dobro odcejenimi garnelami vmešamo v zmes. Dodamo sesekljan peteršilj. Segrejemo olje, nato zmes po žlicah vlagamo v ponev. Pečemo na obeh straneh, dokler ocvrtki niso zlatorumeni. Poberemo jih iz maščobe in zložimo na papirnato brisačo, da se vpije odvečna maščoba. Takoj ponudimo.

Garnele s česnom – Gambas al ajillo

Za 2 osebi potrebujemo: 400 g garnel, 5 strokov česna, 1/8 l olja, 1–2 majhna posušena čilija, sok pol limone.

Drobno zrezan čili, česen in garnele damo na vroče olje, 5 minut pražimo in damo garnele na vroče krožnike. Pokapamo z limoninim sokom in ponudimo z bageto.

Pa dober tek!

Que aproveche!