Muzeji, pobudniki socialnih sprememb in razvoja

Besedilo: Jelena Justin
sreda, 14. maj 2008 / 06:00

Že več kot trideset let imajo muzeji po celem svetu svoj dan, t. i. Svetovni dan muzejev.

Poteka že vse od leta 1977 in vsako leto Svetovalno telo Mednarodne muzejske organizacije ICOM-a določi temo, ki se jo v tistem letu izpostavi. Dogodek je velika priložnost za muzealce, da se še bolj osebno in izrazito srečajo s svojo publiko in jo opozorijo na izzive, s katerimi se soočajo in spopadajo. Publika ima seveda pravico in mora vedeti, kaj se v muzeju dogaja, kajti muzej kot tak je po ICOM-ovi definiciji: "institucija v službi družbe in njenega razvoja".

Letošnja tema je Muzeji – pobudniki socialnih sprememb in razvoja. Ob tej priložnosti je Mednarodni muzejski svet povabil muzeje, naj pripravijo dogajanje na dveh nivojih, v resničnem in virtualnem svetu.

Tradicionalni muzeji so znani po svojih bogatih, zanimivih zbirkah, a dejstvo je, če te zbirke niso postavljene na ogled, če niso interpretirane v kontekstu časa nastanka, ali kontekstu sedanjosti, so ničvredne. Vse več sodobnih muzejev v tujini skuša v sodobnimi tehnološkimi in elektronskimi pripomočki, brez kakršnih koli zbirk, pokazati današnjim obiskovalcem, kakšno je bilo življenje včasih; pokazati s pomočjo navideznega, virtualnega sveta, t. i. Second life. Tukaj se seveda postavlja strokovno vprašanje, ali je to sploh še muzej.

S pomočjo novega znanja in tehnologije lahko ob Svetovnem dnevu muzejev združimo nov način interpretacije preteklosti v luči sodobnosti za boljšo prihodnost. Vendar, ker smo finančno omejeni, in ker takšna predstavitev potrebuje močnega in bogatega sponzorja, bomo ostali v svojih realnih okvirih in vam ta dan predstavili tisto, kar nam obeta prihodnost oziroma tisto, kar med drugim delamo danes za našo skupno prihodnost.

Grad Khislstein pred novimi izzivi

Gorenjski muzej je pred velikim projektom. Obnova gradu Khislstein in obnova t. i. Pristave, med obema pa gradnja pokritega letnega gledališča, bo dodobra spremenila naše delovne pogoje. Selitev upravnih prostorov na novo lokacijo nam bo dala tisto, kar smo si ves čas želeli, a nismo imeli: nove razstavne prostore oziroma razstavne prostore v skoraj celotnem kompleksu gradu Khislstein, kjer bomo predstavili Gorenjsko, delček Slovenije, kjer živimo in z lepoto katere se pogosto pri promociji ponosno bahamo. Pravkar smo dokončali sinopsis razstave, ki smo ga razdelili v šest sklopov. Sklopi si bodo kronološko sledili, v vseh šestih pa bodo izpostavljene glavne teme, ki so tipične za Gorenjsko: krajina, železo in železarstvo ter korenine slovenstva. Začeli bomo s petminutnim virtualnim prikazom nastanka Gorenjske kot pokrajine in iz vsakega sklopa v prostor in čas postavili najpomembnejši predmet. S prvim sklopom se bomo vrnili v čas prazgodovine in zaključili v zgodnjem srednjem veku. V pozni antiki je bil Karnij močna vojaška utrdba, po odhodu Langobardov pa je bil središče slovanske poselitve; upravičeno lahko govorimo o koreninah slovenstva. Drugi sklop nas bo popeljal v čas razdelitve plodne zemlje med zemljiške gospode. To je bil čas, ko so bile zgrajene številne cerkve, v katerih so se ohranile srednjeveške freske in kipi. V tretjem sklopu bo predstavljen čas od 12. do začetka 16. stoletja; čas živahne sejemske dejavnosti, turških vpadov in obrambe pred njimi, o slovenski meščanski prisegi v Kranju itd. Četrti sklop bo predstavitev kmečkega dela in načinov preživetja ter dodatnih virov zaslužka. Peti sklop bo plodno 19. stoletje, ko smo Slovenci s Prešernovo liriko stopili v Evropo in se tudi s pomočjo Slovenskega planinskega društva začeli zavedati svoje lastne identitete in nacionalnosti. Zadnji sklop pa bo kaotično in odločilno 20. stoletje, ki je dodobra spremenilo Gorenjsko.