Osebni podatki

Že nekaj časa je v veljavi zakon o varovanju osebnih podatkov, kot to določa Evropska unija. Menda v dobro državljanov, za večjo varnost, da bi preprečili zlorabe in nepravilnosti, povečali varnost na spletnih omrežjih in povsod drugje. Dejansko varnosti ni več; če nas hočejo izslediti, nas najdejo povsod, vdrejo v elektronske pošte, razvozlajo gesla in podobno.

V šolah imamo elektronske redovalnice in dnevnike. Na začetku šolskega leta na roditeljskih sestankih podpisujemo goro papirjev, s katerimi policijska uprava dodeljuje posebno geslo očetu in materi, da bomo lahko kot starši dostopali do evidence ter sledili uram in pouku otroka v šoli, kaj je učitelj zapisal, kdaj otrok manjkal, kdaj imajo napovedan test in vse drugo. Navlaka, totalna navlaka, mislim sama pri sebi. Zadeva se zaplete, ko dijaki postanejo polnoletni. Polnoletni otrok mora dati svojemu staršu dovoljenje, da lahko spremlja njegove podatke, recimo o prisotnosti pri pouku in podobno. Hkrati pa je starš dolžan finančno skrbeti za otrokovo šolanje do njegovega 26. leta. Za to ne potrebuje nobenega dovoljenja od svojega otroka.

Za eno od svojih polnoletnih deklet sem prejšnji teden dvignila kodo, s katero bom lahko gledala elektronsko evidenco. Ta papir sva morala dvigniti mati in oče ločeno. In tudi polletno obvestilo o ocenah sem prejela jaz, mati, ne polnoletni otrok. Dekleti sta v četrtem letniku gimnazije in nikoli nisem uporabljala elektronskih redovalnic in kontrolirala prisotnosti pri pouku. Šola je njuna skrb. Če bi bilo preveč negativnih ocen in izostankov, bi se pogovorila z otrokom, stopila v šolo, sicer pa je šola skrb otroka. Seveda se zanimam za delo šole, učiteljev in otrok, rada se osebno pogovorim, še raje to uredi Janez.

Dragi otroci, šolanje je privilegij družbe. Še so v naših krajih ljudje, nekoliko starejši, ki niso mogli hoditi v šolo, ker doma ni bilo denarja. Ali so izbrali tisto šolo, kjer je bil tudi dijaški dom. Danes imamo vse. Ljudje iz Azije in Afrike si želijo priti v Evropo, da bi imeli otroci in mladostniki boljše pogoje življenja, da bi se lahko šolali, trenirali, se ukvarjali z glasbo. Mi pa naj svoje otroke kontroliramo in preverjamo, ali sploh obiskujejo pouk, kdaj imajo preverjanje znanja. Kam je zajadral napredni zahodni človek? Papir s kodo sem doma namenoma trajno založila in si mislila: če sem bila tri leta in pol brez kontrole o šolanju, bom še zadnje štiri mesece. Podcenjevalno se mi zdi do mene in do otrok, da bi polnoletnika nadzirala, ali je v šoli, kakšne ocene ima, kdaj ima kontrolno nalogo. Kakršne ocene hočeš imeti, take pa boš imel. Če želiš hoditi v šolo, hodi, če ti ni do tega, si poišči delo. Ob vseh pogovorih o varstvu osebnih podatkov in o kontroli ljudi Janez pripomni, da imam pa manj obvestil po elektronski pošti. Sedaj ti brez tvojega privoljenja nihče ne sme pošiljati pošte.

Nadzor, svoboda in odgovornost kot da ne gredo z roko v roki in zopet je nekdo izpadel iz sistema, zdrava pamet.