Matija Čop, ki je »žrl knjige«

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (183)

Posebno častno mesto med slovenskimi pesniki ima France Prešeren, med pisatelji Ivan Cankar, med narodnjaki Janez Bleiweis, med matematiki Josip Plemelj, med oficirji Rudolf Maister, med osamosvojitelji Slovenije Jože Pučnik, med slikarji Božidar Jakac, med slavisti Maks Pleteršek, med kemiki Friderik Premrl … Sem sodijo tudi številni drugi »po nemarnem« neimenovani zaslužniki, posebno mesto med najbolj uspešnimi Slovenci pa ima naš prvi estet, literarni kritik, začetnik slovenske literarne zgodovine, teorije in primerjalne književnosti Matija Čop. Med raziskovalci njegovega življenja vlada prepričanje, da brez njega ne bi bilo takšnega Prešerna, kot ga poznamo.

Prešeren se je na račun prijatelja pošalil: »V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige.« Matija Čop je živel sam, precej asketsko. O tem je rekel: »Živim le zase in za svoje knjige.« Seveda pa ne drži, da ne bi dal od sebe »najmanjše fige« …

Rodil se je kot prvorojenec, tri leta pred Prešernom, kmečkim staršem – očetu Matiji in materi Elizabeti – 26. januarja leta 1797 v Poharjevi hiši v središču Žirovnice. S Prešernom sta imela skupnega začetnega učitelja. V sosedni vasi, v Mostah, je tedaj živel stari oče pisatelja Janka Kersnika Janez Krstnik Kersnik, ki je bil sicer profesor na ljubljanskem liceju. Posebno se je potrudil s Čopovim učenjem nemščine. Z njo je imel na začetku težave mladenič, ki je kasneje obvladal 19 jezikov. Nižjo in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani. Šolanje je nato nadaljeval na Dunaju, kjer je tri leta študiral tedanjo filozofijo. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal gimnazijski profesor na Reki in v Lvovu, kjer je bil tudi profesorski pripravnik na univerzi. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto licejskega knjižničarja in je po letu 1831 opravljal samo to službo. Bil naj bi prvi med takratnimi izobraženci na svetu.

Med letoma 1831 in 1835 je bil eden najtesnejših Prešernovih prijateljev. Čop je estetskost priznaval predvsem romantičnim pesniškim oblikam srednjega veka in renesanse. S temi idejami je vplival na znance, prijatelje in somišljenike, po letu 1828 pa predvsem na Prešerna, ki se je pod njegovim vplivom usmeril v klasičnost in rabo romanskih oblik. Bil je cenzor, spodbudnik in zaščitnik Kranjske čbelice. Leta 1833 je s posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in razvil program, ki je namesto utilitarnega nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo.

»Dolgost življenja našega je kratka ...« je zapisal Prešeren. Čop naj bi bil dober plavalec, vendar je 6. julija 1835 utonil v vrtincu Save pri Tomačevem, ko je bil star 38 let.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Vrbi pri Žirovnici se je 22. 1. 1811 rodil cerkveni dostojanstvenik Janez Zlatoust Pogačar. Od leta 1875 je bil ljubljanski škof.

Na Jesenicah se je 22. 1. 1883 rodil zborovodja Vinko Ambrožič. Bil je med pomembnimi ustvarjalci kulturnega in telesnovzgojnega delovanja na Jesenicah.

V Zahomcu na avstrijskem Koroškem se je 26. 1. 1832 rodil keramik in podjetnik Blaž Schnabl (Šnabl). V Kamniku je razvil pomembno podjetje za oblikovanje keramike.