Namesto dogovora tožba

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / / 11:16

Minuli ponedeljek so se na okrožnem sodišču v Kranju znova srečali Marija Duić in Marija Repaš ter predstavniki Občine Bohinj, podjetja Kovinar Gradnje in drugih soobtoženih na odškodninski pravdi za visoko odškodnino za poškodbe na dveh hišah, ki so nastale pri gradnji kanalizacije v Bohinjski Bistrici.

Kranj – Zoper Občino Bohinj na kranjskem okrožnem sodišču poleg štiristo tisoč evrov vredne odškodninske tožbe družine Bremec zaradi zemeljskega plazu poteka še ena tožba, povezana z gradnjo fekalne kanalizacije. Maja 2014 je namreč pri gradnji prišlo do težav na Grajski ulici v Bohinjski Bistrici, kjer so se na dveh hišah zaradi geološke posebnosti pojavile hude poškodbe, ki so na koncu terjale tudi rušenje objektov. Trojica tožnikov – Marija Duić, Marija Repaš in Jakob Podbevšek – zdaj od Občine Bohinj kot naročnika gradnje, izvajalca Kovinar Gradnje, podizvajalca Profi-L-Gracelj, projektanta in Zavarovalnice Triglav terjajo 634.700 evrov odškodnine za vznemirjanje lastninske pravice. Pravda poteka že nekaj časa, prejšnji teden pa so se vpleteni spet srečali na sodišču, kjer je potekalo zaslišanje prič.

Sanacija neuspešna

Prva tožeča stranka Marija Duić je obsežno pojasnila, kako so se po zasutju izkopa za kanalizacijo na hiši začele pojavljati razpoke, kako se je stanje poslabševalo, zaradi česar so se dogovarjali za sanacijo in tudi sanacijske ukrepe s podbetoniranjem temeljev. A stanje se je še dodatno poslabšalo, saj je hiša še bolj razpokala in se posedla, tako da se tudi vhodna vrata niso več dala zapreti, gradbena inšpektorica pa je zato odredila rušenje nevarnega objekta in izselitev edinega stanovalca, brata oškodovanke. Druga tožeča stranka Marija Repaš je pojasnila, kako so se pri izkopu za kanalizacijo začele pojavljati razpoke na steni, okna se niso več dala zapreti in podobno. Na sestankih je bilo odrejeno, da je temelje hiše treba podbetonirati, a sanacija ni bila uspešna.

Na prostor za priče je stopil tudi bohinjski župan Jože Sodja, ki je pojasnil, da je s primerom seznanjen samo v tistem delu, ko so za oškodovanca urejali nadomestno stanovanje, občina pa je nosila tudi vse stroške in najemnine, do sedaj v znesku 21 tisoč evrov. Direktor Kovinar Gradenj Mirko Kraševec je razložil, da med gradnjo niso opazili nobenih težav, vse dokler se niso začele pojavljati razpoke. Takrat so gradnjo tudi ustavili in kanalizacijo speljali po obvodnem kanalu. Kraševec je še ocenil, da je bila sanacija objekta na Grajski 5 uspešna, saj se plombe na razpokah niso premaknile, medtem ko se je na Grajski ulici 6 kljub izvedeni sanaciji stanje še poslabšalo. Na podrobnejša vprašanja, kako je potekala gradnja, je Kraševec odvrnil, da bo odgovore nanje vedel vodja projekta in delovodja.

Projektantu ni jasno, od kod razpoke

Najbolj izstopajoče je bilo pričanje projektanta Emila Brenceta, ki je ocenil, da je bil projekt gradnje kanalizacije pripravljen skrbno, zaradi poznavanja terena pa ni zahteval dodatnih geoloških raziskav, v primeru pojava posebnosti pa so imeli izvajalci navodila, naj dela ustavijo in opravijo raziskave. »Ni mi jasno, kako se je to lahko zgodilo. V dnevnikih in gradbeni knjigi podizvajalec ni zaznal anomalij, teren pa je označil s peto kategorijo, ki pomeni skalo, stabilno zemljišče.« Kot najbolj begajoč podatek je Brence omenil, da so sanacijski ukrepi trajali več kot sto dni, in opozoril, da je to mnogo prepočasi, pri čemer je za zavlačevanje postopkov okrivil tožeče stranke, ki naj bi zahtevale preveč gotovosti in s tem predolgo zavlekle sanacijske posege. Po pregledih vse dokumentacije projektant ni našel razloga, zakaj je prišlo do poškodb na objektih, zaznamb o opažanjih nenavadnih pojavov ali morebitnih napak izvajalcev ni bilo: »Ne vem, koga bi lahko okrivil, prišlo je do ogromne neumnosti povsem po naključju. Pri tovrstnih linijskih objektih ne moreš vedno predvideti vsake stvari.«

Po informacijah Občine Bohinj so imeli gradnjo zavarovano, a oškodovanci niso hoteli prijaviti škodnega primera na zavarovalnico, občina pa tega ni mogla storiti, saj ni bila oškodovanec. Tudi kasneje so se po naših informacijah še dogovarjali o različnih oblikah rešitve, vključno z odkupom hiš po tržni ceni in gradnjo novih objektov. Zadevo je večkrat obravnaval tudi občinski svet, a do dogovora ni prišlo, saj so se oškodovanci raje odločili za tožbo. Tožeče stranke vztrajajo, da sanacijska dela niso bila pravilno izvedena, da so s podbetoniranjem temeljev le dodatno obremenili razpokano steno in da je bil izkop opravljen preblizu objekta.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo sredi februarja.