Tudi pozimi se učijo v gozdu

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / torek, 8. januar 2019 / 09:34

Decembra sta minili dve leti, odkar je bilo v Sori ustanovljeno Središče za naravno učenje Samorog. Na začetku je bilo vanj vključenih šest otrok, danes jih je že petindvajset, večina šolarjev.

Sora – Zavod Središče za naravno učenje Samorog ima svoje prostore v Sori pri Medvodah. Vanj so vključeni predšolski in šoloobvezni otroci, ki dan preživijo večinoma v naravi in se učijo skozi igro.

Ko so začeli, so imeli šest otrok, od tega tri predšolske in tri šoloobvezne, danes imajo 25 otrok, približno polovica jih prihaja vsak dan, ostali manjkrat. Večina otrok je šoloobveznih. Najstarejši so v tretjem razredu. Kot pravi Anja Radšel, soustanoviteljica Središča za naravno učenje Samorog, je zanimanje za vključitev otrok vse večje: »Kar nekaj otrok imamo iz lokalnega okolja, večina pa se k nam vozi od drugje, od Škofje Loke do Ljubljane. Šolarji imajo uradno status šolanja na domu. Drugače ne gre, si pa želimo, da bi naš zavod postal priznan kot ustrezna alternativa klasičnemu izobraževanju otrok. Sledimo šolskemu kurikulu, šoloobvezni otroci imajo tudi delovne zvezke, ki so predpisani na šoli, v katero so uradno vpisani, izvajamo pa ga kot kombinacijo gozdne pedagogike, doživljajske pedagogike, izkustvenega učenja.«

Pouk večinoma poteka v učilnici na prostem, skozi igro, tudi v zimskih mesecih. V gozdu nad Samorogovo hišo imajo doživljajsko igrišče, ki ga stalno nadgrajujejo. V Samorogu sta redno zaposleni dve strokovni delavki, še štirje prihajajo po dvakrat tedensko, celotna ekipa, ki skrbi, da program poteka nemoteno, pa šteje deset članov. Občasno so vključeni še zunanji sodelavci. Kot pravi Radšlova, pri otrocih želijo ohraniti učenje skozi igro: »Verjamemo, da je igra najboljše učno orodje, ki nudi celostno izkušnjo. Pomembno je, da ima otrok najprej fizično izkušnjo, ki jo nato ponotranji in prenese na papir. Prilagodimo se razvoju otroka. Želimo, da se otroci tukaj dobro počutijo, se zabavajo pri učenju, preko projektov se učijo tudi dela v skupinah ... Stremimo k temu, da čim več stvari poteka zunaj, da so otroci v stiku z naravo in pri tem tudi motorično aktivni, da spoznavajo svoje telo skozi vse te vidike, da niso obremenjeni s tekmovalnostjo ... Kako lepo je slišati, ko vprašam hčer, ki tukaj obiskuje drugi razred, kaj so danes delali, pa mi odgovori, da so se igrali, čeprav vem, da je bil to dan, ko so imeli veliko delavnic, povezanih z učenjem za šolo. To je bistvo, da otroci učenje dojemajo kot igro in se ob tem zabavajo.«

Ob koncu šolskega leta jih, kot vse otroke, šolajoče na domu, čaka preverjanje znanja v šoli, v katero so vpisani. »Doslej so bili vsi uspešni, sodelovanje s šolo pa je od šole do šole različno, predvsem odvisno od njihovega pogleda do tovrstnega šolanja otrok, pa čeprav v našem primeru ne gre za klasično šolanje na domu. Otroci so vključeni v program, so v stiku z vrstniki, z njimi delajo strokovni delavci,« pove Radšlova.

Želijo si, da bi Središče za naravno učenje Samorog razvijali še naprej, tako kot tudi doživljajsko igrišče, ki je izkoriščeno le v dopoldanskem času. »Tu gre za ločen projekt. Želimo si, da bi bilo doživljajsko igrišče odprto tudi popoldan in ob koncih tednov, a to je povezano v prvi vrsti z denarjem, s financiranjem strokovnega delavca, ki bi bil tam v času odprtja. To pa pomeni podporo širše lokalne skupnosti. Verjamem pa, da bi bilo igrišče dobro obiskano,« je še povedala Anja Radšel in za primer dobre prakse navedla doživljajsko igrišče v Mariboru.