Pravljica za male in velike

S pravljico Jan in njegove vragolije želi njena avtorica Irena Sokol iz Stražišča pri Kranju otroke in tudi odrasle spomniti na to, kaj je v življenju zares pomembno.

Kranj – Irena Sokol je 36-letna Kranjčanka, ki se kot univerzitetna diplomirana ekonomistka, zaposlena v računovodstvu, zadnja leta ukvarja predvsem s številkami, a je pred kratkim dokazala, da je lahko zelo spretna tudi z besedami. Novembra je namreč izdala svojo prvo pravljico Jan in njegove vragolije. S pisanjem se je začela ukvarjati povsem po naključju. Za rojstni dan je želela z osebnim darilom presenetiti nekoga, ki ji je pri srcu. Odločila se je, da napiše pravljico. »Mišljeno je bilo, da bo na petih straneh, opremljena s slikami z interneta. Ko sem začela pisati, pa so besede kar stekle in na koncu sem prišla na petdeset strani. Prijatelj, ki sem ga najprej prosila za izdelavo enostavnih ilustracij, je bil nad vsebino navdušen, je tudi starš in mi je predlagal, naj pravljico izdam. Pohvalili so jo tudi drugi prijatelji, nazadnje pa sem preverila še odziv otrok, ki je bil prav tako zelo dober. Tako sem v začetku predlanskega poletja začela resno razmišljati o izdaji pravljice, čeprav sem bila skeptična, češ saj nisem pisateljica. A za vsakega pisatelja je bila nekoč ena knjiga prva,« pripoveduje Irena.

Veliko časa je namenila iskanju ilustratorja, dokler ni naletela na ilustracije Neli Rahne iz Radomelj, ki ji je brez oklevanja prepustila likovno podobo pravljice in oblikovanje. Z ilustracijami se je obseg povečal na osemdeset strani, kar je za pravljico veliko, vsebina pa se vrti okoli dečka Jana, ki ob koncu šolskega leta za razliko od sošolcev ne zna povedati, kaj bi rad postal v življenju. Odgovor na to vprašanje najde med počitnicami pri dedku in babicami oz. ob dogodivščinah, ki jih doživlja z gozdnimi prijatelji v bližnjem gozdu, kjer so se zaradi izginotja čudežnega diamanta znašli na gozdnem sodišču … Ob napeti zgodbi Jan spoznava, da je to, kar delaš, treba delati s srcem, da je največ, kar lahko nekomu podariš, čas; pa tudi da je moč treba najprej poiskati znotraj sebe, v svojem čudežnem srčku … »Pravljica nosi nekaj lepih sporočil, ki niso namenjena samo otrokom, ampak tudi odraslim. Teh sporočil se premalo zavedamo oz. se jih zavedamo šele, ko jo že prepozno,« poudarja avtorica.

Pravljica je namenjena otrokom, starejšim od pet let, saj bi mlajši nekatera sporočila težko razumeli. Prvi odzivi so po besedah Irene zelo dobri: »Lepo je slišati, da otrok zvečer ni hotel, da bi mu nehali brati. In ko so pravljico prebrali do konca, je rekel, da si želi še eno takšno. Najpogosteje pa slišim, da zgodba zelo hitro pritegne, da vzdržuje napetost, da je zaplet in tudi razplet zelo zanimiv, takšen, kot ga bralci niso pričakovali. Veliko pohval so deležne tudi ilustracije.«

Irena je pravljico izdala v samozaložbi, kot pravi, si je želela, da je točno taka, kot si jo je zamislila. A ko knjiga ugleda luč sveta, se »delo« pravzaprav šele začne. »Če nimaš izkušenj s tem, šele takrat vidiš, na koliko stvari bi moral misliti že prej. Ker se za založbo ali distributerja nisem odločila, sem sama za vse. K sreči imam okoli sebe posameznike, ki so me podučili, kaj vse moram urediti, me opozorili na določene zakone …« Irena se zdaj posveča promociji. Začela je s predstavitvami pravljice, nedavno je denimo gostovala na Stražiški tržnici. Dosedanja naročila so temeljila predvsem na neposrednem stiku z avtorico in knjigo, na širjenju dobrega glasu od ust do ust, naročila so jo tudi nekatera podjetja. V nadaljevanju bo skušala čim bolj uporabiti digitalni marketing, vzpostavila je spletno stran (www.createcherishlove.com). »V tak projekt vložiš ogromno energije, a je še več dobiš nazaj. Vsak, četudi majhen uspeh ti predstavlja nepopisno veselje,« ugotavlja Irena, ki v mislih že snuje novo pravljico.