Čas drug za drugega

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / petek, 28. december 2018 / 15:32

Praznična dneva sta močno skrajšala tokratni delovni teden. V torek so verniki praznovali božič, v sredo pa smo zaznamovali dan samostojnosti in enotnosti.

Božične poslanice slovenskih škofov

Škofje katoliške in evangeličanske cerkve pred božičem po tradiciji vernike nagovorijo tudi prek posebnih poslanic. »Jezus tudi danes prihaja v naš čas in našo neodrešenost, da bi tudi mi spoznali, da Bog ni pozabil na nas. Tudi k nam prihaja, da bi v našo temo posvetila luč. Naj ta luč posveti v srce vsakega človeka, zdravega in bolnega, mladega in starega, učenega in preprostega, čisto vsakega. Rad bi, da bi v svetlobi te luči odkrili poti, ki vas bodo vodile do ljudi, do bratov in sester. Potem se v sveti noči ne bo rodil samo Jezus, ampak se bo po njem rodila tudi skupnost, v kateri nihče ne bo prezrt, nihče osamljen, nihče odveč,« je vernike nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v svoji poslanici vsem, ki praznujejo božič, zaželel, da bi ob prazniku začutili božjo ljubezen in veselje do življenja, posebej tisti, ki božič praznujejo kot družinski praznik ter ohranjajo krščanske običaje in tradicije. »Vzemite si čas drug za drugega: starši za otroke, otroci za starše in stare starše ter vsi za sorodnike.« Evangeličanski škof Geza Filo pa v božični poslanici ugotavlja, da medsebojne odnose vse bolj bremenijo predsodki in nezaupanje, med ljudmi zijajo prepadi nasprotovanja in sovraštva, zato mnogi izgubljajo upanje. Želi si, da bi sporočilo božiča navdihnilo k novemu upanju, ki strah spremeni v veselje, med vse ljudi pa prinese morda nekoliko več sodelovanja ter medsebojnega razumevanja, gostoljubnosti in strpnosti do tistih, ki so drugačni ali so morda drugačnega prepričanja.

Pozval k medsebojnemu spoštovanju

Ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti so v uradu predsednika republike odprli vrata predsedniške palače obiskovalcem. Zbralo se jih je več kot petsto. Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru zbrane pozval k medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in spoštovanju različnosti ter si zaželel, da ta njegov poziv prenesejo tudi drugim. Poudaril je, da se bomo kot narod in kot država na domače in mednarodne dogodke lahko odzvali, če bomo znali premagovati in premoščati razlike, ki bi nas pri tem sicer onesposobile. »Če bomo drug drugemu v oporo, ni v prihodnosti nobenih narodnih in državnih izzivov, ki jih ne bi mogli skupaj obrniti v prid naših najmlajših državljanov, ki so danes tudi tu z nami.« Naša naloga je, da ohranimo mir in varnost za naše otroke, da bodo lahko s svojim znanjem svet oblikovali tako, kot bodo želeli, je še poudaril Pahor.

75 let Partizanske bolnice Franja

V leseni baraki v soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem so 23. decembra 1943 v oskrbo sprejeli prve ranjence. »Takrat se je na tem mestu začela rojevati zgodba o tovarištvu, pogumu in solidarnosti med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki različnih narodnosti, ki so se v času druge svetovne vojne borili proti fašizmu in nacizmu,« so ob obletnici poudarili v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Partizansko bolnico Franja. Partizanska bolnišnica predstavlja enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah. »Z gradnjo bolnišnice je jeseni 1943 začel zdravnik Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja, s predano pomočjo domačinov pa je nato gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo štirinajst lesenih barak in več pomožnih objektov,« navajajo v Mestnem muzeju Idrija in dodajajo, da so jo že v času vojne poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v desetih zunanjih oddelkih pa še okoli tristo lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana. Leta 2015, sedemdeset let po koncu vojne, je Partizanska bolnica Franja prejela znak evropske dediščine in s tem pomembno priznanje za vlogo, ki jo je odigrala v zgodovini in kulturi Evrope.

Parafirali stavkovni sporazum

Predstavniki policijskih sindikatov in vladne pogajalske skupine so v ponedeljek parafirali stavkovni sporazum, po katerem bodo policisti med drugim z novim letom pridobili en plačni razred ter višje dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. Stavkovni odbor policijskih sindikatov je včeraj odločal, ali sporazum zadovoljivo rešuje njihove stavkovne zahteve in bi torej lahko sledil podpis sporazuma z vlado, ki bi končal več mesecev trajajočo policijsko stavko.