»Vremenko« iz Most pri Komendi

Matej Kuharič je amaterski vremenoslovec, že od ranega otroštva zapisan preučevanju vremena, odkar pa ima pred domačo hišo vremensko postajo, s podatki nemalokrat postreže tudi profesionalcem.

Matej Kuharič danes živi v Mostah pri Komendi, otroštvo pa je preživel na Vrhniki. Že tedaj ga je zanimalo pestro vremensko dogajanje. »Nasploh je bila v mojih rosnih letih šola bolj postranskega pomena in sem veliko časa preživel zunaj, na prostem, kjer smo se otroci igrali, lovili, potikali po okolici Vrhnike in raziskovali okolico. Otroštvo sem namreč preživel na Sveti Trojici nad Vrhniko, le nekaj sto metrov od Cankarjeve hiše. Najbolj vesel pa sem bil takrat, ko je nad Vrhniko prihrumelo pestro vremensko dogajanje. Še sedaj se dobro spominjam svoje prve vremenske hiške, ki sem jo doma sam izdelal kot desetletni fantič. Postavljena je bila v sadovnjaku nad našo hišo. Na Vrhniki, kjer živi danes moja mama Marija, imam še danes shranjene zapiske glede meritev vremena,« pravi Kuharič o svojih vremenoslovskih začetkih, med katerimi mu je v spominu ostala predvsem zima v osemdesetih letih, ko je na Vrhniki zapadlo več kot meter snega, ter tornado na Notranjskem, ki ga je opazoval 23. avgusta 1986. »Še danes se spominjam, kako je neurje na hitro prihrumelo z zahoda, jaz pa sem se zatekel v drvarnico za hišo.«

Pomagal tudi policiji in gasilcem

Z resnejšim opazovanjem vremena je začel pred dvanajstimi leti, ko mu je žena Marjeta v poklonila digitalno vremensko postajo, ki jo še danes uporablja. »Še več, amatersko spremljanje vremena se je spremenilo v dnevni hobi, kjer si nisem smel privoščiti izpada beleženja podatkov. Amatersko vremensko postajo sem najprej postavil na Vrhniki, drugo pa malce pozneje na lokaciji Moste pri Komendi, v bližini semaforiziranega križišča, kjer živim s svojo družino. Tam boste s ceste zlahka opazili vremensko hišico bele barve. Prek vremenske postaje beležim temperaturo zraka, vlažnost zraka, zračni pritisk, smer in hitrost vetra, vrednost točke rosišča, količino padavin. Skratka, podatkov je res veliko in se beležijo na nekaj minut,« pravi sogovornik, ki z zbranimi podatki nemalokrat pomaga tudi profesionalnim meteorologom in drugim pristojnim službam. »Občasno smo amaterski vremenoslovci dobrodošli pri pojasnjevanju oziroma interpretaciji burnih vremenskih pojavov na lokalni ravni, saj je razumljivo, da državne institucije nimajo dovolj goste mreže poročevalcev glede vremena. Spominjam se, da sem bil leta 2007 v kontaktu z agencijo ARSO in sem jim posredoval podatke glede izdatnosti padavin na območju Vrhnike, ko je potok Bela s pritoki poplavil večji del Vrhnike. Podobne situacije so bile tudi ob pojavu vrtinčastih oblakov ter v času silovitega neurja v okolici Kamnika julija 2008.« S podatki pa je pomagal celo razjasniti okoliščine prometne nesreče: »Presenetljivo sem imel kontakt tudi s policijo, kjer so zaradi potreb razjasnjevanja prometnih nesreč želeli pridobiti stanje vremena ob določenem časovnem terminu, pa z lokalnimi gasilci glede možnosti razvoja vremena v naslednjih urah in tako dalje.

Dolgoročne napovedi so manj natančne

V večletnem zbiranju podatkov je opazil tudi vrsto vremenskih specifik, ki vladajo nad Mostami in na Vrhniki. Letna količina padavin je denimo na Vrhniki za okoli dvajset odstotkov višja, na ta račun tudi več snega navadno zapade na Vrhniki. Vročinske nevihte, ki poleti nastajajo nad Krvavcem in Kamniško Bistrico, Komende večkrat sploh ne dosežejo. Medtem pa dolgotrajne padavine v zaledju Krvavca večkrat povzročijo porast lokalnih vodotokov, zlasti Pšate.

Kot vremenski zanesenjak se je pridružil tudi društvu ZEVS, kjer se zbirajo amaterski vremenoslovci ali »vremenkoti«, kot si pravijo. Društvo izdaja eno redkih vremenskih napovedi, ki ni generirana direktno prek računalniških modelov, temveč za njo bdi tudi oko amaterskega vremenskega zanesenjaka. Kot pravi, lahko vremenoslovci s precejšnjo natančnostjo napovejo vreme za naslednje tri dni, dolgoročnejše napovedi pa so že precej bolj problematične, zlasti ko v naši bližini ne prevladuje območje visokega ali nizkega zračnega pritiska, saj je takrat vreme precej bolj spremenljivo.

Kako dober je Matej Kuharič v napovedovanju vremena, pa smo spoznali tudi sami. Z njim smo se namreč pogovarjali že v začetku prejšnjega tedna in že takrat je pravilno napovedal, da nas bo hladnejši zrak preplavil že po 19. novembru, ko se bodo temperature spustile v območje ledišča, v nižinah pa nas lahko presenetijo tudi prve snežinke. Napoved se je seveda uresničila.

Kakšna bo torej letošnja zima? »Glede na toplo jesen lahko že sedaj sklepamo, da bo tudi zima toplejša od dolgoletnega povprečja. Vmes bodo lahko tudi krajša obdobja s prodorom polarnega zraka, ko se bodo temperature ob jutrih spustile pod minus deset stopinj Celzija. Upajmo, da se bodo lahko zimski zanesenjaki tudi to zimo vsaj nekaj mesecev prepuščali zimskim radostim na snegu,« zaključuje Kuharič.