Sedemdeset let edinstvene mešanice ledu in jekla

Praznovanje častitljivega jubileja – sedemdesetletnice hokeja na Jesenicah

Jesenice – Jeseniški hokej, ki se v zadnjih letih postopoma vrača na pot stare slave, letos praznuje častitljiv jubilej – sedemdeseto obletnico ustanovitve prvega hokejskega kluba, ki je kmalu Jesenice oziroma Kurjo vas, od koder je prišlo 34 hokejskih olimpijcev, postavil na Slovenski in svetovni hokejski zemljevid.

Ob tej priložnosti je generalni sponzor, ki je vseh sedemdeset let v vseh oblikah prisoten v hokejski zgodbi, nekoč kot Železarna Jesenice, danes kot SIJ Acroni Jesenice, pripravil svečanost, na kateri so premierno prikazali tudi dokumentarni film RTV Slovenija ob jubileju, ki ga bo jutri ob 18.20 mogoče videti na drugem programu RTV Slovenija. Slavnostni govornik je bil predsednik HDD Acroni Jesenice Anže Pogačar, ki je v nagovoru poudaril povezanost Jeseničanov tako z železarno kot hokejem in omenil tudi vrsto izjemnih dosežkov jeseniških hokejistov kljub težavam, vzponom in padcem: »S hokejem sem odraščal, že zgodaj mi je zlezel pod kožo. Jokal sem od žalosti ob porazih in od sreče ob zmagah. Obstajati sedemdeset let je privilegij, biti predsednik takšnega kluba pa velika čast, odgovornost in privilegij. Ni samo častna funkcija, je način življenja. V zadnjih petih letih smo rešili probleme, ki so veljali za nerešljive. Nisem izbral preproste poti, ampak težko, po težji poti z jekleno voljo do cilja – in nikoli mi ni bilo žal časa in trdega dela. V zadnjih letih smo spet pridobili zaupanje pokroviteljev, navijačev, igralcev, medijev, ob tem pa velja tudi zahvala generalnemu pokrovitelju, brez katerega nas ne bi bilo. Želimo si večje podpore tako podjetij kot lokalne skupnosti, saj želimo biti v ponos kraju in regiji. Naš cilj je jasen, zmaga na vseh tekmovanjih, kjer sodelujemo. Skupaj smo lahko ponos Gorenjske.«

Nekaj spominov sta ob obletnici strnili legendi jeseniškega hokeja Franc Smolej in Boris Čebulj. Smolej je dejal, da je pri hokeju doživel praktično vse, kar je lahko: »Začeli smo na nogometnem igrišču, bili smo majhni, namesto ograde smo imeli na robovih samo tramove, ni bilo ploščkov, palic … Spomnim se, kako drago sem plačal prvo palico, pa so mi jo ukradli. Na olimpijskih igrah smo nastopili z zavarjenimi drsalkami. Najlepši dosežek pa je bil leta 1993 v Ljubljani, ko sem bil že športni direktor in smo zmagali na sedmi tekmi pred polno dvorano in osvojili naslov državnih prvakov.« Čebulj je dodal, da ga je pregled od začetka do zdaj prav pretresel: »Lepo je. Pokazal je veličino in pomen hokeja, dosežke ter kaj je naredil hokej za širšo skupnost; avtobusi so prihajali na tekme iz Štajerske in Primorske. Brez ljudi, ki so na začetku na vseh področjih verjeli v mlade, nadebudne fante, ki so začeli to zgodbo, je zagotovo ne bi bilo.«