Sodelovanje in povezovanje

Slovenija je razdrobljena na 212 občin, vsaka ima šolo (vsaj podružnično), zdravstveni dom ali postajo z lekarno, knjižnico, cerkev, gostilno, včasih so imele tudi poštne poslovalnice, a tu je že vmes posegel trg s svojimi zakonitostmi. Občine naj bi bile vsaj za silo samozadostne in bi svojim občanom zagotavljale najnujnejši standard. Škoda, ker sočasno z njimi niso nastale tudi pokrajine, je zadnjič na pogovornem večeru v Preddvoru dejal eden od prvih županov sedanjih majhnih občin. Tako bi bilo za vse lažje, saj bi bile na pokrajinski ravni lahko združene naloge in storitve, ki jih občine ne morejo zagotavljati same. Vsaka občina ne more imeti denimo srednje šole ali doma starostnikov, težko sama zgradi čistilno napravo, dve ali tri skupaj pa bi nemara že zmogle takšen naložbeni zalogaj.

Ravno urejanje komunalne infrastrukture je področje, ki ga je v preteklih letih izdatno pomagala uresničevati Evropska unija. Tako je denimo sofinancirala projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju porečja Sore, kjer so občine na Škofjeloškem prišle do urejene kanalizacije in čistilne naprave. Podprla je tudi projekt Gorki, ki so ga v preteklosti izvajali na Gorenjskem in je v več občinah pripomogel k urejeni komunalni infrastrukturi. Znatni del denarja je k projektom, ki so jih prijavile povezane občine v sodelovanju z državo, primaknil evropski kohezijski sklad. Te misli so se mi pletle po glavi, ko sem minuli teden prisostvovala odprtju novo zgrajene čistilne naprave v Trbojah. Naložba, ki se je je lani lotila Občina Šenčur in se bila zanjo pripravljena tudi zadolžiti, je pravzaprav dediščina preteklega projekta Gorki, v katerem naj bi skupaj sodelovale občine Šenčur, Kranj in Medvode. Toda slednja je od projekta pred sedmimi leti enostransko odstopila, zaradi česar sta jo preostali občini tožili. Sodni spor se je lani, ko so se v vseh treh občinah zamenjali občinski vrhovi, razpletel s poravnavo. Zaupanje se je ponovno začelo vzpostavljati in preden je bila investicija končana, je k njej s pogodbo pristopila sosednja mestna občina in prevzela del stroškov gradnje z namero, da v prihodnosti na napravo priključi dve bližnji naselji. Poravnava je že eden od korakov k sodelovanju, sta ob odprtju poudarila šenčurski in kranjski župan, ki se v projektu nadejata tudi sodelovanja iz Medvod, kjer so bližnja naselja prav tako še brez urejenega odvajanja in čiščenja fekalij. Sodelovanje in povezovanje se obrestujeta, ne le z zmanjševanjem skupnih stroškov, temveč se še vedno obeta tudi finančna injekcija iz Evrope, čeprav so napovedali, da v novi finančni perspektivi ta ne bo več sofinancirala takšnih projektov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 13. julij 2007 / 07:00

Izsiljevala je specialna enota

Na kranjskem sodišču je ta teden steklo sojenje tudi za drugi primer izsiljevanja podjetnika Draga Šubica. Izsiljevalci so se mu predstavili kot specialna enota iz Litve in zahtevali šeststo tisoč evr...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 21:25

Pot pastirskih škratov

Pravljično-doživljajska Pot pastirskih škratov na Krvavcu, ki imajo sivo zelene ali sivo rjave lase, so veliki največ štirideset centimetrov, imajo najraje borovnice in masunek, doživijo pa lahko tudi...

Kronika / / 21:11

Leskovšku odpravili pripor

Sojenje Dragu Leskovšku, njegovi ženi in soobdolženim domnevne trgovine z ljudmi, ki poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, bo dolgotrajno.

Rekreacija / / 21:01

Po zlato čipko

Zmagovalec 19. Kolesarske dirke za zlato čipko je Luka Tavčar.

Kultura / / 21:01

Iz Dolinarjeve kranjske zapuščine

V Galeriji Mestne hiše bo čez poletje na ogled likovno-dokumentarna razstava Lojze Dolinar. Velja za enega najbolj plodovitih slovenskih kiparjev dvajsetega stoletja.

Kranjska Gora / / 21:00

Kovaričeva mama

Slavica Robič, po domače Kovaričeva mama, je drugega junija v Gozdu - Martuljku praznovala 103. rojstni dan. Praznovala ga je v domači hiši s svojimi sorodniki, s sinom Marjanom in najbližjimi sosedi.