Tri nagrade za Naš razred

Zaključno dejanje 53. Festivala Borštnikovo srečanje – podelitev nagrad najboljšim – v znamenju Prešernovega gledališča in Gorenjcev.

Maribor – Letošnji 53. Festival Borštnikovo srečanje je bil izjemno uspešen za kranjsko gledališče, saj je predstava Naš razred v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana pobrala četrtino vseh nagrad – za režijo, glasbo in igralski kolektiv. Prav tako sta bila uspešna igralca gorenjskih korenin Aljaž Jovanović in Tamara Avguštin, Borštnikov prstan za življenjsko delo pa je prejel Janez Škof, ki izhaja iz Medvod. Zgodba zmagovalne predstave 6 se dogaja v Kranju.

Lahkega srca bi lahko rekli, da se Ignacij Borštnik letos simbolno spet vrača domov, saj je Gorenjska z odličnim gledališčem, igralci, letos pa tudi, kot lokacija dveh gledaliških zgodb, na sklepni prireditvi festivala v ospredju. Prvi med Gorenjci je bil seveda letošnji prejemnik Borštnikovega prstana Janez Škof, igralec SNG Drama Ljubljana. Izjemen igralec in glasbenik, je potem, ko je prebral besedilo novinarja Boštjana Videmška, v kakšnem svetu živimo, dejal: »Tako visoka nagrada je za igralca največ in mu spodnese noge, ko jo dobi. Ampak se kaj hitro spraviš k sebi, danes bo tega konec in potem se začne normalno življenje, jutri je spet ponedeljek. Saj veste kako je bilo, ko je ponedeljek torku rekel, da naj sreda četrtek vpraša, če je petek res rekel, da je za soboto nedelja.«

Selektorica Zala Dobovšek je sicer v program desetih tekmovalnih predstav uvrstila kar dve iz Prešernovega gledališča, in sicer Teror in Naš razred. Obe predstavi sta pred mariborsko publiko doživeli dober odziv, Naš razred pa je pustil sledi tudi pri strokovni žiriji. Tako je Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo prejela Nina Rajić Kranjac. »Režije vsebinsko in strukturno kompleksne dramske epopeje Naš razred se loti suvereno, drzno in celostno. S prepletanjem in plastenjem različnih uprizoritvenih postopkov ustvarja svojstven odrski jezik, ki se lucidno posveča tako velikemu planu kot najmanjšemu detajlu. Osrednji fokus njene režijske poetike ostaja igralski korpus, iz katerega iztisne maksimum. Inovativno ga vpenja v fluidno mrežo ostalih polnopravnih elementov (scenografija, gib, glasba, kostumi, luč) in tako ustvari močno ter bogato gledališko izkušnjo,« je zapisano v obrazložitvi.

Da je iz igralskega ansambla iztisnila maksimum, dokazuje tudi ena od štirih enakovrednih igralskih nagrad. Dobil jo je celoten igralski kolektiv v predstavi. »Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj z dvema gostoma v Našem razredu nastopi kot senzibilen in izvedbeno discipliniran kolektivni igralski organizem. Kot takšen omogoča in dopolnjuje natančno orkestrirano odrsko celoto, v kateri noben posameznik tudi v najmanjšem trenutku ne izgubi svojega mesta. Sinhronizirano vzpostavijo kompleksno odrsko fresko skupnosti, ki utripajoč v usodi posameznih zgodovinskih slik razpada, subtilno prenašajo brutalnost in kaotičnost sveta, utelešajo raznolike vloge in jih komentirajo. Ob tekoče vodeni skupni pripovedi prepričajo tudi z izdelanimi podobami posameznih likov, ki se pretresljivo zapišejo v spomin gledalcev.«

Uspeh je sad dolgoletnega trdega dela

»Vesela in ponosna sem na celotno ekipo. Tak uspeh ne pride sam od sebe, je rezultat dolgotrajnega trdega dela. Že nekaj let so naše predstave stalnica tekmovalnega programa Borštnikovega srečanja, skoraj ne mine leto, da ne bi domov prinesli kakšne nagrade. Za nami so številna mednarodna gostovanja ... vse to pove več kot tisoč besed. Hvaležna sem tudi naši zvesti publiki, ki nas podpira in daje moč, da vztrajamo pri svojem poslanstvu,« je povedala direktorica Prešernovega gledlaišča Mirjam Drnovšček. Tretja nagrada je šla Branku Rožmanu za glasbo v Našem razredu in še dveh predstavah Sen kresne noči (MGL) in Visoška Kronika (SNG Drama Ljubljana).

Za odlična sta bila prepoznana še dva igralca z Gorenjske, oba za igro v Visoški kroniki. Borštnikovo nagrada za mlado igralko je prejela Tamara Avguštin z Godešiča. »Igralka Tamara Avguštin natančno in odmerjeno gradi svojo avtentično odrsko prezenco, ki ji pridaja kanček ironije in samoironije. Svojo vlogo oblikuje z rafinirano svežino in ganljivim notranjim nabojem, ki ga izžareva tudi v intenzivnih trenutkih tišine svojega odrskega bivanja. »Ljubi Visočani, tisti moj izlet v Škofjo Loko ni bil nič v primerjavi s tem izletom z vami. Zakopali ste se tako globoko v mojo dušo, da sem vas imela raje, kot vse na svetu. Hvala za srečanje. To, da si danes temi ljudmi delim ta oder pa lahko rečemo samo jaaaaa.« je ob nagradi sporočila Avguštinova. Eno izmed štirih igralskih nagrad je prejel tudi Aljaž Jovanović, ki izhaja iz Šenčurja, prav tako za vlogo v Visoški kroniki. Kot je zapisano v obrazložitvi Aljaž Jovanović oblikuje svojo vlogo s silovitim, čustveno odmerjenim in miselno dognanim igralskim nabojem, ki v gledalčevi zavesti odstira prostore človekove ranljivosti in resnice. Ob sugestivnem pripovedovalskem orodju izlušči še vrsto obrazov, ki jih celovito telesno in karakterno zasnuje v enkratne igralske presežke.

Naj dodamo še, da je, veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejela predstava 6 v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. Ustvarjalci so zgodbo črpali iz dogodka izpred dveh let, ko se je v Kranju zgodil revolt ob tem, da bi v dijaškem domu naselili šest mladoletnih beguncev. Peterica se je ob prejemu nagrade pojavila tudi na mariborskem odru.