Po novem prvič čez dve leti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. oktober 2018 / 09:07

Po načrtu vladajoče koalicije naj bi nepremičnine prvič obdavčili po novem zakonu leta 2020. V povprečju naj bi zavezanci plačali toliko kot doslej, lahko pa bodo pri posameznem zavezancu odstopanja navzgor ali navzdol.

Kranj – Ministrstvo za finance je na svojih spletnih straneh predstavilo delovni osnutek prenove sistema obdavčitve nepremičnin, o katerem bo najprej razpravljala vladajoča koalicija, nato pa še občine, interesna združenja in strokovna javnost. Po časovnem načrtu naj bi predlog zakona marca prihodnje leto sprejela vlada, še pred parlamentarnimi počitnicami pa tudi državni zbor. Zakon naj bi uveljavili 1. januarja 2020, v letu 2020 pa naj bi nepremičnine že prvič obdavčili po novem zakonu. Čas do sprejetja zakona je po opozorilu ministrstva za finance treba izkoristiti tudi za izboljšanje podatkov o nepremičninah v evidenci geodetske uprave, kar je naloga lastnikov nepremičnin in tistih, ki so odgovorni za posamezne javne evidence.

Obdavčili naj bi vse nepremičnine

Kot navajajo na ministrstvu za finance, naj bi davek na nepremičnine, ki bo nadomestil tri dajatve – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest –, ostal izključno prihodek občin, s čimer bi jim zagotovili stabilen in predvidljiv vir financiranja za njihove razvojne in investicijske potrebe. Lani so občine z vsemi tremi vrstami dajatev zbrale 224 milijonov evrov prihodkov, od tega 216 milijonov evrov z NUSZ, z obdavčitvijo po novem pričakujejo nekoliko višji prihodek, predvsem na račun tega, ker naj bi v obdavčitev zajeli nepremičnine, ki doslej niso bile zajete. »Koliko večji bo prihodek, bo odvisno od tega, kakšne bodo končne rešitve – na primer glede zajema nepremičnin ali stopnje obdavčitve,« pojasnjujejo na ministrstvu in poudarjajo, da naj bi bila osnova za obdavčitev posplošena tržna vrednost nepremičnin in da naj bi v obdavčitev zajeli vse vrste nepremičnin, z izjemo nepremičnin mednarodnih ustanov.

Različne davčne stopnje

Davčne stopnje naj bi bile takšne, da zavezanci v povprečju ne bi plačali bistveno več davka, kot ga zdaj skupno z vsemi tremi vrstami dajatve, lahko pa bi pri posameznem zavezancu prišlo do odstopanja navzgor ali navzdol. Davčne stopnje naj bi bile različne, praviloma za stanovanjske nepremičnine nižje kot za poslovne, nižje naj bi bile tudi za kmetijska in gozdna zemljišča. Ministrstvo na podlagi analize sedanje obdavčitve nepremičnin in simulacije davčnih stopenj kot najprimernejšo rešitev predlaga upoštevanje sedanje efektivne stopnje ter tako za stanovanja 0,1-odstotno in za druge stavbe 0,6-odstotno davčno stopnjo. Za kmetijska in gozdna zemljišča naj bi upoštevali stopnje, ki so bile že pred petimi leti usklajene z interesnimi skupinami – za kmetijska zemljišča 0,15-odstotno stopnjo in za gozdna zemljišča 0,07-odstotno. Občine naj bi z novim zakonom dobile možnost, da zakonsko določene davčne stopnje lahko za določen odstotek zvišajo ali znižajo. Pravno varnost zavezancev naj bi zagotovili z možnostjo pritožbe.

Porazdelitev davčnih bremen

Z novim zakonom naj bi po napovedih ministrstva za finance v državi poenotili način določanja davčne osnove in davčnih stopenj, zagotovili večjo pravičnost pri odmeri davka, administrativno poenotili sistem, bolj enakomerno porazdelili davčna bremena med dohodek, potrošnjo in premoženje in glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vsaj deloma razbremenili gospodarstvo.