Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je tudi slovensko Marijino narodno svetišče. / Foto: Gorazd Kavčič

Bazilika je posebna vez s papežem

Pokojni sveti papež Janez Pavel II. je pred tridesetimi leti odlikoval brezjansko cerkev z nazivom manjša bazilika in jo tako še trdneje povezal z rimsko Cerkvijo.

Na svetu so bile leta 2009 štiri večje in 1593 manjših bazilik. Večje so bazilika svetega Petra, imenovana tudi vatikanska bazilika, bazilika svetega Janeza v Lateranu, bazilika svetega Pavla zunaj obzidja in bazilika Marije Snežne. Posebnost teh bazilik je, da smejo na njihovih glavnih oltarjih maševati le papeži ali njihovi delegati. Sedem cerkva pa ima status pontifikalne in papeške bazilike. Te so v Pompejih, Bariju, Padovi, Loretu, Rimu in dve v Assisiju.

V slovenskem narodnem Marijinem svetišču na Brezjah so v petek, 5. oktobra, s slovesno mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, in s koncertom Slovenskega okteta, ki je pel Marijine pesmi, počastili trideseto obletnico preimenovanja brezjanske cerkve v manjšo baziliko. Na ta dan leta 1988 je papež Janez Pavel II. odlikoval brezjansko cerkev s častnim nazivom manjša bazilika. Za to povišanje je papeža prosil tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar, prvi rektor bazilike pa je postal tedanji predstojnik frančiškanskega samostana Feliks Anžel. S povišanjem v manjšo baziliko pred tridesetimi leti je bila nagrajena skrb frančiškanov za cerkev in številne romarje. Frančiškani so namreč leta 1898 prišli na Brezje in se vselili v novi samostan, ki ga je blagoslovil in ga jim je izročil v varstvo tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič.

Kaj pomeni za cerkev odlikovanje z nazivom manjša bazilika? O tem ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki si je za jubilejno mašo pretekli petek nadel plašč, ki ga je brezjanski baziliki podaril papež Frančišek.

»Papeži želijo z imenovanjem cerkva po svetu v bazilike približati romarjem štiri velike rimske bazilike ter jim s tem podeliti privilegije. Zato bazilikam zunaj Rima rečemo manjše bazilike. Z njihovim imenovanjem je številnim vernikom po svetu omogočeno, da lahko vanje roma kar največ ljudi in prejme milosti, ki jih bog in Cerkev poklanjata svojim vernikom. Naslov manjša bazilika izraža posebno vez z rimsko Cerkvijo, še posebej pa s svetim očetom. Verniki, ki obiščejo baziliko in v njej sodelujejo pri sveti maši ali drugih pobožnostih in zmolijo Vero in Očenaš, lahko dobijo pri spovedi popoln odpustek. Ti se v baziliki delijo v posebnih dnevih med letom,« je povedal ljubljanski nadškof.

Za pridobitev častnega naziva bazilika mora cerkev izpolnjevati zahtevne pogoje, ki jih pred odločitvijo papeža o imenovanju preveri Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov. Biti mora primerno velika in urejena, pomembna tudi s kulturno-zgodovinskega in arhitekturnega vidika, predvsem pa mora med verniki uživati poseben sloves. Brezjanka cerkev ga, predvsem zaradi svete podobe Marije Pomagaj in zaupanja slovenskega naroda vanjo, nedvomno ima, kar je v listini o imenovanju zapisal tudi tedanji papež Janez Pavel II.

Poleg brezjanske imamo v Sloveniji še šest manjših bazilik. Te so bazilika Matere usmiljenja Maribor, bazilika Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori, bazilika Lurške matere Božje v Brestanici, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični, bazilika Marijinega obiskovanja v Petrovčah in bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 9. avgust 2016 / 07:00

Gorenjski glas, št. 63

Gorenjski glas, 9. avgust 2016, št. 63

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:59

Imejmo se radi

»Imejmo se radi,« je bilo eno izmed mnogih sporočil, ki so jih mladi napisali na papirnate srčke na nedavnem dogodku na kranjskem stadionu, Gorenjski verigi srca. »Imejmo se radi,« je napisal prvoš...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:58

Črtomir Zorec in Prešernovo mesto Kranj

Prešernoslovec Črtomir Zorec, ki je proslavil Kranj kot Prešernovo mesto, se je rodil 14. oktobra 1907 v Stični in umrl 13. septembra 1991 v Zgornji Besnici pri Kranju. Spomnimo se ga s kratkimi iz...

GG Plus / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:55

Priznanje, ki odtehta vsa druga

Čeprav je bil dr. Dušan Petrač rojen v Kropi in že več kot pol stoletja živi v Ameriki, se je razveselil naziva častnega občana Kranja, o njegovem življenju in spominih pa sta se v Mestni knjižnici Kr...

Tržič / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:50

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Kamnik / nedelja, 14. oktober 2018 / 19:49

Zgodbe iz preteklosti v sodobni preobleki

Turistični delavci po vsej Sloveniji se te dni veselijo stanovskih priznanj in z navdušenjem preštevajo visoke številke. Letošnja poletna sezona je bila namreč znova rekordna.