Tečem skozi čas je naslov Mežkove skladbe, tako je poimenoval tudi koncert ob sedemdesetletnici. Takšen naslov zato, ker je skozi vsa ta desetletja čas kar nekam izginil, je dejal na koncertu. / Foto: Primož Pičulin

Mežkovih sedemdeset

Aleksander Mežek bo 18. novembra dopolnil sedemdeset let. Praznoval bo z velikim koncertom v Operi v Ljubljani, manjši, intimnejši koncert pa je imel v petek zvečer na Jesenicah. Ob spremljavi mladih, vrhunsko izšolanih glasbenikov in z novimi aranžmaji je navdušil jeseniško publiko.

Siva pot, Julija, Ajda pa znova cveti – to so le nekatere največje uspešnice Aleksandra Mežka, pevca, kitarista in avtorja skladb, s katerimi je navdušil publiko na petkovem koncertu z naslovom Tečem skozi čas – 70 let v dvorani Gledališča Toneta Čufarja. S koncertom ob sedemdesetletnici in 52-letnici ustvarjanja se je Mežek vrnil v mesto, kjer se je njegova glasbena pot tudi začela. Leta 1965 je kot 17-letni dijak takratnega jeseniškega ŽIC-a napisal skladbo Krila in se z njo prijavil na Pokaži, kaj znaš. In prav s Krili je začel tudi svoj tokratni jeseniški koncert, na katerem se spomnil začetkov svojega glasbenega ustvarjanja, kamor sodita tudi »gorenjski blues« Nebo po dežju in Ajda pa znova cveti. Zatem se je preselil v novejše obdobje ustvarjanja in predstavil nekaj novejših pesmi, kot je Kamnita ograja. Sledile so pesmi, posvečeni Žirovnici in drugim vasicam pod Stolom, ki so mu, kot je dejal, dale navdih za vse pesmi, tudi uglasbeni Prešernovi O Vrba in Kam, pa domačim krajem posvečena V Žirovnici in Janševa čebela. »Kaj je dom, se zaveš šele, ko si daleč stran. V tujini sem živel 45 let in nisem vedel, ali bom še kdaj prišel nazaj. Zato sem hvaležen, da se moje življenje obrnilo tako, da sem spet doma,« je povedal glasbenik, ki zadnja leta spet živi v domačih Mostah pri Žirovnici. V Londonu, v milijonski džungli, pa je napisal pesem Tu sem doma, da se je spomnil, kje je njegov dom, je povedal. Obiskovalcem je seveda podaril tudi Julijo in Sivo pot in skladbe Tečem skozi čas, Živeti sam, čisto za konec pa še Kapljo sreče. Na koncertu so ga spremljali fantje iz zasedbe Akademiki, skupina akademsko izobraženih glasbenikov: Blaž Podobnik, Tine Lustek, Nejc Podobnik in Vid Ušeničnik. Pridružil pa se jim je tudi del godalnega orkestra Camerata Carniola. Aranžmaje za godala je Mežek pripravil v sodelovanju z Markom Hribernikom, ­rojakom iz Vrbe.

Enaka, a še nekoliko razširjena zasedba z gosti iz Škotske bo Mežka spremljala tudi na velikem koncertu 18. novembra v SNG Opera in balet Ljubljana, prav na dan, ko bo praznoval sedemdeseti rojstni dan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sobota, 10. november 2007 / 07:00

Občina bo plačala dežurno službo

Kranjska Gora - V turistični kranjskogorski občini že dalj časa nimajo urejene dežurne zdravstvene službe prek vikendov in ob praznikih. Na Občini Kranjska Gora so zato iskali mo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...