Florjan Lipuš, koroški Slovenec, prejemnik najvišjega avstrijskega priznanja za kulturo / Foto: ORF

Lipušu najvišje priznanje

Le kultura nas dela enakopravne. Tako pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš, ki je na Dunaju v ponedeljek kot prvi Slovenec prejel najvišje avstrijsko kulturno priznanje.

Florjan Lipuš je bil do konca lanskega leta častni občan občine Žitara vas. Ker pa občinski svet ni sprejel sklepa o postavitvi dvojezičnega krajevnega napisa za naselje Sele, v katerem živi, je častno občanstvo vrnil. »Ne želim biti častni občan občine, ki ne spoštuje slovenskega jezika, jezika svojih občanov,« je zapisal ob vrnitvi priznanja.

Dunaj – Avstrijski zvezni minister za umetnost, kulturo in medije Gernot Bluemel je v ponedeljek na Dunaju podelil letošnje najvišje državno priznanje za dosežke na področju umetnosti in kulture. Prvič v zgodovini njegovega podeljevanja je prejemnik koroški Slovenec, 81-letni pisatelj Florjan Lipuš. Nagrada najvišje stopnje je zasluženo priznanje pisatelju, ki mu v življenju ni bilo lahko. Rojen je bil maja leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Med vojno je ostal brez matere, ki je umrla v koncentracijskem taborišču, in očeta, ki je moral v nemško vojsko. Sam se je prebijal skozi življenje in za preživetje počel marsikaj: od poštarja do zavarovalničarja. Hrepenel je po znanju, končal pedagoško akademijo in do upokojitve učil na osnovni šoli. Zato je razumljivo, da so upor Slovencev zoper nacionalsocializem, izgon in poboj njegovih rojakov, podcenjevanje Slovencev in slovenščine, tudi od večinskega naroda, in umiranje tega jezika osrednje teme njegovega pisanja. Večkrat je dejal, da je slovenščina praznično oblačilo naroda in da Slovence na Koroškem le kultura dela enakopravne. Politika nas ponižuje, izenačuje in tlači v isti koš. Njegova najbolj znana dela so: Zmote dijaka Tjaža, Srčne pege, Stesnitev, Boštjanov let in Gramoz.

Lipuš, ki živi v dvojezični občini Žitara vas / Sittersdorf, je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2004 je prejel Prešernovo nagrado, ob tem pa še številne druge nagrade v Sloveniji in v Avstriji. Ob prejemu tokratnega najvišjega avstrijskega priznanja je dejal, da nagrado razume tudi kot popravo krivic, ki je bila v Avstriji storjena koroškim Slovencem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 13. maj 2009 / 07:00

Resnica ali znanstvena fantastika

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 10. september 2008 / 07:00

Cerklje čakajo zahtevni projekti

Rekonstrukcijo ceste Spodnji Brnik-Vopovlje bodo vendarle pričeli še letos, ob bližajočem se občinskem prazniku napoveduje cerkljanski župan Franc Čebulj.

Mularija / sreda, 10. september 2008 / 07:00

Anketa: Najbolj so pogrešali sošolce

Prvi šolski teden je že minil. Nekateri učenci so se težje poslovili od počitnic, spet drugi so že težko čakali, da spet vidijo vrstnike. In kaj so povedali naši mladi sogovorniki?

Mularija / sreda, 10. september 2008 / 07:00

Otroška peresa

Če bi izginili vsi prometni znaki Prometni znak pove vsak: Kje hitrost se omeji, kje nevaren ovinek stoji? Ko na semafo...

Mularija / sreda, 10. september 2008 / 07:00

V soboto Živ žav na Pungertu

V soboto bo na Pungertu, na koncu starega dela Kranja, otroški Živ žav. Ob 10.30 bodo obiskovalce v starem mestnem jedru pričakali klovni Teatra Cizamo in kranjska godba na pihala MO Kranj ter ji...

Avtomobilizem / sreda, 10. september 2008 / 07:00

Drugo evropsko pomlajevanje

Kia je v kratkem času že drugič osvežila svoj športno terenski model Sportage.