Lipušu najvišje priznanje
Le kultura nas dela enakopravne. Tako pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš, ki je na Dunaju v ponedeljek kot prvi Slovenec prejel najvišje avstrijsko kulturno priznanje.
Florjan Lipuš je bil do konca lanskega leta častni občan občine Žitara vas. Ker pa občinski svet ni sprejel sklepa o postavitvi dvojezičnega krajevnega napisa za naselje Sele, v katerem živi, je častno občanstvo vrnil. »Ne želim biti častni občan občine, ki ne spoštuje slovenskega jezika, jezika svojih občanov,« je zapisal ob vrnitvi priznanja.
Dunaj – Avstrijski zvezni minister za umetnost, kulturo in medije Gernot Bluemel je v ponedeljek na Dunaju podelil letošnje najvišje državno priznanje za dosežke na področju umetnosti in kulture. Prvič v zgodovini njegovega podeljevanja je prejemnik koroški Slovenec, 81-letni pisatelj Florjan Lipuš. Nagrada najvišje stopnje je zasluženo priznanje pisatelju, ki mu v življenju ni bilo lahko. Rojen je bil maja leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Med vojno je ostal brez matere, ki je umrla v koncentracijskem taborišču, in očeta, ki je moral v nemško vojsko. Sam se je prebijal skozi življenje in za preživetje počel marsikaj: od poštarja do zavarovalničarja. Hrepenel je po znanju, končal pedagoško akademijo in do upokojitve učil na osnovni šoli. Zato je razumljivo, da so upor Slovencev zoper nacionalsocializem, izgon in poboj njegovih rojakov, podcenjevanje Slovencev in slovenščine, tudi od večinskega naroda, in umiranje tega jezika osrednje teme njegovega pisanja. Večkrat je dejal, da je slovenščina praznično oblačilo naroda in da Slovence na Koroškem le kultura dela enakopravne. Politika nas ponižuje, izenačuje in tlači v isti koš. Njegova najbolj znana dela so: Zmote dijaka Tjaža, Srčne pege, Stesnitev, Boštjanov let in Gramoz.
Lipuš, ki živi v dvojezični občini Žitara vas / Sittersdorf, je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2004 je prejel Prešernovo nagrado, ob tem pa še številne druge nagrade v Sloveniji in v Avstriji. Ob prejemu tokratnega najvišjega avstrijskega priznanja je dejal, da nagrado razume tudi kot popravo krivic, ki je bila v Avstriji storjena koroškim Slovencem.