S solidarnostjo nad kladivo

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 1. oktober 2018 / 06:07

Nedavno sem bil po naključju priča razdejanju enega od kamniških gostinskih lokalov. Trije zamaskirani mladci – kot se je izkazalo, sta dva od njih še nekaj minut prej v njem sedela kot gosta – so se pulta in pripadajoče steklovine na njem lotili kar s kladivom. Razlog? Natakar je želel, da fanta poravnata zapitek, kar ju je očitno tako razjarilo, da sta se vrnila s pajdašem. »Ti boš meni računal!« je vpil eden od njih, medtem ko je s kladivom udrihal po vsem, kar mu je prišlo na pot.

V istem tednu je lokalna črna kronika poleg nekaj tatvin, zasega prepovedanih snovi in poskusa vloma poročala še o roparju, ki je na bencinskem servisu s pištolo zahteval denar, neznancih, ki so pretepli in poškodovali osebo, ter o vozniku, ki je iz samo njemu znanega razloga med vožnjo v prazno izstrelil tri naboje.

Glede na to, da so se vsi opisani primeri – z izjemo oboroženega voznika – zgodili v radiju le nekaj sto metrov od mojega doma, se mi je zastavilo logično vprašanje, v kako varnem okolju pravzaprav živim.

Hiter vpogled v statistiko razkrije, da se Kamnik po številu obsojenih oseb zaradi kriminalitete na tisoč prebivalcev v zadnjih letih med gorenjskimi občinami umešča v vrh razpredelnice. Podatek je sicer zgovoren, a vendarle preskop, da bi le na podlagi tega presojali, kako varna je občina oziroma kako dobro svoje delo opravljajo pristojni organi, zato analize tokrat pustimo ob strani in se raje osredotočimo na svetlejšo plat zgodbe o razbiti gostilni.

Kmalu po razbijaškem obisku mladih nepridipravov, ki je v neprijetno tišino ovil vsa polna omizja omenjenega lokala, je namreč razveselila novica, ki je znova dokazala, kako živa vrednota v današnji družbi je še vedno solidarnost, kar Slovenci dokazujemo s številnimi humanitarnimi akcijami ob najrazličnejših nesrečah in stiskah drugih. Tokrat so se izkazali kraft pivovarji. Lokal, ki je bil tarča napada, namreč vodita lastnika ene najprepoznavnejših kamniških mikropivovarn. Ob nesreči jima je na pomoč priskočilo kar 15 drugih pivovarjev in za prodajo doniralo svoje sode ter s tem pokazalo, da se tudi v podjetniškem svetu, kjer sicer vladajo zakoni trga, najdeta prostor in volja za pomoč kolegom v stiski, pa čeprav gre za konkurenčno podjetje. Mikropivovarji tudi sicer dokazujejo, da niso le tekmeci na trgu in da sodelovanje in medsebojna pomoč lahko koristi vsem.

Takšna dejanja pa so lepilo, ki povezuje družbo in krepi občutek pripadnosti skupnosti, hkrati pa posameznikom, ki svoje mesto pod soncem iščejo s kladivi, pestmi ali celo orožjem, pošiljajo jasno sporočilo: ne pustimo se ustrahovati!