Intimnost risbe in slike
V Galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled slikarska razstava z naslovom Risbe in dela na papirju. Predstavlja se deset umetnikov, večinoma nekdanjih in aktualnih profesorjev na ljubljanski akademiji.
Kranj – Aktualna razstava v Galeriji Mestne hiše in Stebriščni dvorani, ki bo na ogled do konca meseca, zajema 73 risb in slik na papirju desetih prominentnih slovenskih umetnikov, akademskih slikarjev in kiparja, v glavnem nekdanjih ali aktualnih profesorjev ljubljanske likovne akademije, nastalih od sedemdesetih let dvajsetega stoletja do danes. To so slikarji Janez Bernik in Bogdan Borčič, oba žal že pokojna, Emerik Bernard, Herman Gvardjančič, Andrej Jemec, Jožef Muhovič, Franc Novinc, Branko Suhy, k sodelovanju pa so povabili tudi grafika Štefana Galiča in kiparja Draga Tršarja. Kot je k razstavi zapisal dr. Milček Komelj, gre za dela raznolikih ustvarjalnih osebnosti, ki možnosti risarskega izraza usmerjajo v prikaz najbolj osebnih notranjih teženj, tako kozmičnega zrenja kot čustvenih občutij in duhovnih utripov, simbolov ter bolj fantastičnih prividov, pa tudi v duhovito preobražanje upodobljenih predmetov. »Svoje ustvarjalne impulze zarisujejo v risbe kar najbolj neposredno, včasih malone kot osebne risarske ''dnevnike'', z risbo pa nakazujejo tudi osnutke za slikarska dela.«
Eminentni slovenski likovni umetniki so v različnih sestavah v zadnjih letih že nekajkrat skupaj razstavljali, med drugim v Zagrebu, na Dunaju in v Benetkah, najbolj odmevni pa sta bili razstavi leta 2015 v Budimpešti in leto kasneje na Japonskem v mestu Takamatsu. Razstava v Budimpešti z naslovom Sto slik slovenskega slikarstva – V čast sliki. Dela, ki so zdaj na ogled v Kranju, so bila premierno na ogled na skupni razstavi slovenskih in japonskih umetnikov na Japonskem. »Vezni člen, ki povezuje deset likovnih ustvarjalcev, niso formalne ali stilne sorodnosti oziroma podobne likovne koncepcije, temveč prepričanje, da je podoba (slika, grafika, risba) avtentičen objekt izražanja, ki omogoča oblikovanje osebnih ustvarjalnih svetov. Likovna podoba je zmožna odsevati čutne, konkretne, duhovne in simbolne vsebine,« ob razstavi razmišlja avtor besedila v bogatem katalogu k razstavi ddr. Damir Globočnik iz Gorenjskega muzeja: »Lahko bi dejali, da tovrstne ustvarjalce druži prepričanje, da je duh časa mogoče zajeti tudi brez poseganja na mejna področja likovne umetnosti in po novih medijih.« Da izbor del simptomatično izrisuje nespregledljivi del slovenske likovne ustvarjalnosti zadnjih desetletij, ki zaupa v izrazno moč likovne črte ter v neposreden stik ustvarjalne roke in papirja, pa v svojem besedilu poudarja dr. Milček Komelj.
Kot je povedal eden pobudnikov skupnih razstav in povezovalni člen med razstavljavci in galerijami slikar Branko Suhy, so za tokratno razstavo zaupali vsakemu od avtorjev, da sam izbere dela, za katera meni, da ga bodo najbolje predstavila. »Dela obeh pokojnih avtorjev pa sva izbrala s prof. Komeljem.« Kranjska razstava je tako zbor med seboj zelo raznolikih likovnih govoric, ki jim je skupna uporaba risbe. Preglednost razstave omogoča odlična prestavitev, saj imamo občutek, da ima vsak avtor v galeriji svoje mesto.