Zala Dragonja, dr. med., vodja projekta prvih posredovalcev v Kranju / Foto: Primož Pičulin

Sistem se splača še razvijati

»Lahko ocenimo, da se je sistem prvih posredovalcev pokazal kot uspešen in se ga splača razvijati še naprej,« je ocenila zdravnica Zala Dragonja, vodja projekta prvih posredovalcev na območju Zdravstvenega doma Kranj. Cilj projekta prvih posredovalcev je, da si prebivalci v oddaljenih krajih znajo tudi sami pomagati do prihoda reševalnega vozila, je pojasnila.

Kranj – Pri domu Gasilsko reševalne službe Kranj je v soboto potekalo prvo srečanje prvih posredovalcev na območju Nujne medicinske pomoči Kranj, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno izobraževanju, druženju in izmenjavanju izkušenj prvih posredovalcev. Dogodek je bil namenjen tudi splošni javnosti, za katero so pripravili prikaz reševanja v primeru prometne nesreče in seznanitev s postopki oživljanja s pomočjo AED oziroma avtomatskega defibrilatorja. O vlogi prvih posredovalcev smo se ob tej priložnosti pogovarjali z doktorico medicine Zalo Dragonjo, vodjo projekta prvih posredovalcev v Kranju in okoliških občinah.

Koliko časa v Kranju že deluje sistem prvih posredovalcev?

»Sistem deluje od leta 2014, pred mano ga je vodil dr. Mitja Mohor. Do danes se je v sistem vključilo že 16 prostovoljnih gasilskih društev, letos se bodo vključila še tri nova društva. Začeli smo z najbolj oddaljenimi območji, kot je Jezersko, nato smo ga postopoma širili tudi na bližja območja.«

Kaj je namen prvih posredovalcev?

»Namen sistema prvih posredovalcev je, da ti pridejo do pacienta pred prihodom reševalnega vozila, zato smo ga najprej vzpostavili v krajih, ki so najbolj oddaljeni od Kranja. V teh krajih je čas prihoda reševalnega vozila lahko dolg tudi dvajset minut, vemo pa, da se z vsako minuto čakanja zmanjša določen odstotek možnosti preživetja za pacienta. Cilj je torej, da si prebivalci na oddaljenih krajih znajo tudi sami pomagati do prihoda reševalnega vozila. Vse sodelujoče občine so obljubile tudi financiranje opreme za prve posredovalce, tako da ima vsak PGD, ki je vključen, avtomatski defibrilator in torbo z opremo, v kateri so kisik, dihalna maska ter sanitetni in obvezilni material. Osnovno zdravstvo Gorenjske pa sodeluje pri njihovem izobraževanju.«

V sistem prvih posredovalcev so vključena le gasilska društva. Zakaj?

»Tako je urejeno na območju Zdravstvenega doma Kranj, torej v občinah Kranj, Preddvor, Naklo, Jezersko, Šenčur in Cerklje, ponekod v Sloveniji pa imajo sistem tudi drugače urejen in imajo vključene tudi laike. V Kranju smo se za vključitev gasilcev odločili, ker so že pripravljeni odzvati se na klic, imajo odzivnike in primerna vozila, ki jih lahko uporabijo za prevoz do kraja dogodka. Poleg prostovoljnih gasilcev na Jezerskem v projektu sodelujejo tudi gorski reševalci, v Kranju pa, ko je to potrebno, za posredovanje aktiviramo poklicne gasilce. Na našem območju je sicer trenutno okoli 150 licenciranih prvih posredovalcev z veljavno licenco, medtem ko je usposobljenih prvih posredovalcev še več, a vsi letos niso obnovili licenc, kar je sicer potrebno vsako leto.«

Kaj morajo znati prvi posredovalci?

»Na usposabljanju jih učimo oživljanja, kar je najbolj pomembno za preživetje, se pravi stise prsnega koša, umetno dihanje in uporabo AED, saj je dokazano, da krajši je čas za uporabo defibrilacije, večja je možnost preživetja. Učimo jih tudi ukrepanja pri hudih krvavitvah, pri odstranitvi tujkov iz dihal ter pri možganski kapi in srčni kapi. V teh primerih jih tudi aktiviramo. Vedno jih aktiviramo za oživljanje in v primerih tujkov v dihalih, v ostalih primerih pa po presoji. Aktivirani so preko regijskega centra za obveščanje. Ob klicu na 112 lahko že v centru za obveščanje glede na vsebino klica in po pogovoru z medicinsko sestro takoj sprožijo prve posredovalce, zdravniku pa klic vežejo tedaj, ko se se je treba odločiti, ali je aktivacija prvih posredovalcev nujna ali ne. Prvi posredovalci, ki so aktivirani, imajo sicer vedno možnost poklicati zdravnika za nasvet, ko prihaja do dilem ob prihodu na kraj ali pride do sprememb stanja.«

Kolikokrat letno v povprečju posredujejo prvi posredovalci in kakšna je njihova uspešnost?

»Letos je bilo do avgusta trideset intervencij prvih posredovalcev. O uspešnosti pa lahko govorimo ob vsaki intervenciji, saj so nas prvi posredovalci seznanili, da so jih ljudje dobro sprejeli in da jim je v uteho, da nekdo hitro pride do pacienta in mu razloži, da je usposobljen in je prišel pomagat. Čas, ko nekdo čaka na prihod reševalcev, čeprav vedno zelo hitimo, se namreč vsakemu zdi dolg, s prihodom prvih posredovalcev pa se ta občutek omili. Če sprašujete o preživetju, se je treba zavedati, da prve posredovalce prožimo večinoma, ko je stanje pacienta zelo hudo in je potrebno oživljanje. Letos sicer na našem območju nismo imeli intervencije, ko bi prvi posredovalci oživili bolnika, v Sloveniji pa jih je že bilo nekaj. Vseeno lahko ocenimo, da se je sistem pokazal kot uspešen in se ga splača razvijati še naprej.«

Mnoge intervencije so za prve posredovalce najbrž stresne, še posebej, če se ne končajo uspešno. Kako je poskrbljeno za njihovo psihološko podporo?

»Stresna je vsaka intervencija, toliko bolj za prve posredovalce, ki so načeloma vsi laiki, za nameček gre za njihova domača okolja, znance, sosede, včasih celo otroke ... Prvi posredovalci imajo vedno možnost se pogovoriti z nami, nas povprašati, kar jih muči. S poveljniki gasilskih društev se na to temo tudi sestajamo, a kot so nam povedali, za zdaj prošenj za psihološko pomoč niso prejeli. Imamo pa v načrtu, da bi uvedli zaupnike, da bi imeli tudi prvi posredovalci možnost pogovora in predelave stresnih intervencij.«

Še beseda o današnjem srečanju prvih posredovalcev v Kranju, ki ste ga organizirali prvič. Kaj je namen srečanja?

»Srečanje je organizirano predvsem z namenom, da se prvi posredovalci med sabo družijo in bolje spoznajo, zagotovo pa tudi, da pridobijo dodatno znanje. Organizirali smo namreč tudi tekmovanje ekip prvih posredovalcev. V zdravstvu imamo takšna tekmovanja redno organizirana, saj so zelo koristna, ker lahko vadimo različne situacije v kontroliranih okoljih. Prav zato smo nekaj podobnega želeli ponuditi tudi prvim posredovalcem.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 10. marec 2017 / 12:07

Praznovanje prihoda pomladi

Jutri, v soboto, na predvečer gregorjevega, bodo po številnih gorenjskih krajih obudili star običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic, imenovanih gregorčki, v vodo. Po starih šegah namreč na ta...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 18. december 2007 / 07:00

Prizidek obračunali površno

Mestna občina Kranj je zaradi velike podražitve naložbe v prizidek Zdravstvenega doma Kranj na zahtevo nadzornega odbora naročila revizijo postopka javnega naročila.

Zanimivosti / torek, 18. december 2007 / 07:00

Koledovanje v Dupljah

Spodnje Duplje - Kulturno turistično društvo Pod krivo Jelko in graščina Duplje sta v petek pripravila že osmo tradicionalno koledovanje. Pred dupljansko graščino so s poezijo o...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 18. december 2007 / 07:00

Za kanalizacijo šestnajst milijonov

Za dograditev kanalizacijskega omrežja v občini Cerklje na Gorenjskem do leta 2017 bo treba nameniti še približno 16 milijonov evrov.

Zanimivosti / torek, 18. december 2007 / 07:00

Z denarjem za voščilnice pomagali po poplavah

Zali Log - Pred časom smo že poročali, kako so dijaki in zaposleni v javnem zavodu Ekonomska šola Kranj po septembrski vodni ujmi pomagali trem družinam v Železnikih, zdaj pa so...

Gospodarstvo / torek, 18. december 2007 / 07:00

Potrjen nadaljnji razvoj Merkurja

Nazorni svet je potrdil poslovni načrt Merkurja kot vodilnega tehničnega trgovca v jugovzhodni Evropi.