Praznovanje po slovensko

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / / 15:55

Slovenci smo tak narod, da radi praznujemo pogosto in obilno. Ko se vozimo po vaseh, lahko štejemo in primerjamo velike simbole, ki naznanjajo praznovanja. Moškim postavljamo mlaje, ženskam rože, mladoporočencem mlaje z napisi, bolj modernim postavijo obcestne plakate. Začnejo z 18. letom, potem pa to traja in traja. Naši dekleti letos praznujeta osemnajsti rojstni dan in skoraj ne mine mesec, da ne bi postavili kakšnega mlaja. Mladina je praktična in zgodilo se je, da so en mlaj podrli in istega nesli k drugemu slavljencu. In bilo je ravno v času svetovnega nogometnega prvenstva, ko je ekipa z mlajem prišla do hiše, vse skupaj so postavili na tla, pogledali streljanje enajstmetrovk, potem pa nadaljevali proceduro …

Danes mlaj sporoča tudi poklic ali hobi tistega, ki mu je namenjen. Tako lahko občudujemo prave mojstrovine, ki visijo na smrekovih drogovih. V naših krajih je mlaj smreka, v Goriških brdih mlaj predstavlja bor. V Prekmurju je celo prireditev borovo gostüvanje. Povsem normalno, uporabimo tisto, kar pač v našem okolju raste in česar ni škoda … V nedeljo sem v okolici Preddvora videla posebno kompozicijo, s katero so obeležili obletnico slavljenca. Na vozu so uredili mizo s sedeži in vsak sedež je imel pedale. Uporabniki so tako lahko sedeli, kakšnega nagnili ali kaj pojedli ter hkrati gonili in poganjali voz. Če so bili vsi usklajeni, se je voz premikal s hitrostjo treh kilometrov na uro. Povprečna hoja človeka po mestu je pet kilometrov na uro. Kompozicija se je torej v usklajenem kolesarjenju sicer premikala, vendar zelo počasi. Tako je imela prikolica tudi možnost priklopa in vse skupaj je potem vozil traktor oldtajmer. Bučna glasba je že od daleč naznanjala, da nekaj prihaja. Ljudje so hodili gledat, pijte, jejte, veselite se z našim slavljencem. Človek bi pomislil, starejši ko so, bolj so norčavi. Naj torej vsak praznuje, kakor mu paše. Meni je ves ta pomp absolutno odveč in ga ne maram, se pa veselim z drugimi, če njim to veliko pomeni. Na naši šoli tretji letniki maturantom postavijo mlaj v njihovo čast, zadnje slovo in svoj ponos. Všeč mi je, kadar na mlaj obesijo tudi zastavo. Lahko je le slovenska, lahko tudi evropska ali stanovska, če je namenjena kakšni posebni skupini.

Nacionalni ponos je nekaj, kar po mojem mnenju premalo cenimo, negujemo in izpostavljamo. Ob državnih praznikih je na individualnih hišah izobešenih malo zastav, čeprav se javnost in politika trudita, da bi ljudem dopovedala, kako je to pomembno. Ob dnevu državnosti na Islandiji so imeli zastave povsod, celo na otroških vozičkih, avtomobilih, na pokopališčih v vazi z rožami. Slovenci pa ne bi bili Slovenci, če ne bi bili drugačni. Če za državne praznike na zastavo pozabimo, jih pogosto obesimo na mlaje in druge novotarije, ki naznanjajo okroglo obletnico, praznik ali kaj drugega …