S kolesom po okolici Zadra (1)

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Izleti GG / / 16:04

Lepa spletna stran z naslovom »zadarbikemagic« obeta atraktivno kolesarjenje v okolici Zadra. Glasovi kolesarji smo na štiridnevni avanturi spoznavali, ali je to res.

Prvi dan smo se na poti proti Zadru ustavili v Gospiću, ki leži v gorati in redko poseljeni pokrajini Lika. Je administrativno središče Ličko-senjske županije in ima okrog 5700 prebivalcev. Na našem startu so nas lepo sprejeli uslužbenci Narodnega parka Velebit. Na njihovem parkirišču smo se lahko pripravili na kolesarjenje, malicali, in parkirali svoja vozila. Ravnateljica parka Ivana Maras nam je predstavila Velebit in nam zaželela dobrodošlico. »Velebit se razprostira na površini 2200 kvadratnih kilometrov ob jadranski obali od prelaza Vratnik v senjski občini do kanjona reke Zrmanje, ki se izliva v Novigradsko morje. Na območju Velebita sta dva narodna parka: Paklenica in severni Velebit,« nam je razložila. No, mi smo na kolesu spoznali predvsem, da so temperature ozračja na vzhodni (celinski) strani tega gorovja precej nižje, da je poseljenost precej manjša in da je revščina precej večja v primerjavi z obalnim območjem v okolici Zadra. Poti okoli Gospiča so lepo urejene in večinoma asfaltirane. Pokrajina je večinoma ravninska, kar so naši kolesarji lepo sprejeli, še najbolj podobna Beli krajini, prebivalci se večinoma preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Že kmalu smo spoznali, da se lahko asfalt kar naenkrat konča, in potem vozimo naprej vsi pretreseni. Na srečo je bilo ta dan makadamske vožnje bolj malo.

Na svoji poti smo obiskali naselje Smiljan, kjer se je rodil Nikola Tesla, izumitelj, ki je izumil večfazni elektro motor, sistem izmeničnega električnega toka in v svojem življenju patentiral več kot 700 izumov, povezanih predvsem z elektrotehniko.

Kolesarili smo še skozi naselja Žabica, Barlete, Bilaj, Ostrovica. V Bilaju, kjer smo imeli postanek, je eden naših kolesarjev v lokalu pozabil torbico z vsemi dokumenti, telefonom in denarjem. Po nekaj kilometrih kolesarjenja je to opazil in ravno takrat se do nas pripelje gost lokala in nam prinese denarnico. Lastnik mu je bil neznansko hvaležen. To je res lepa gesta, ki je dandanes ne doživiš prav pogosto. Tudi po ostalih vaseh smo ugotavljali, da so nam prebivalci pripravljeni pomagati, se z veseljem družiti z nami.

Prebivalci po teh vaseh se večinoma težko prebijajo skozi življenje. Pravo nasprotje tistih, ki živijo na primer v Zagrebu ali ob morju. Imajo pa eno veliko odliko: so prijazni in odprti ljudje, pripravljeni pomagati.

Prvi dan smo torej zaključili s prijetnimi občutki, ker smo spoznali del lepe pokrajine Like in večinoma kolesarili po ravnini.

(Se nadaljuje)