T'k je učas'h b'lo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 30. avgust 2013 / 12:59

Zvečer bo na Mruščevi domačiji v Stari Loki premiera ljudske veseloigre Dve nevesti. Igra je čudovit spomin na našo kmečko preteklost in hkrati dokaz, kaj zmore širša skupnost, če se zna povezati med seboj.

Beseda v tem zapisu bo tekla o Ljudskem ljubiteljskem duhovnem gledališču Stara Loka, ki bo letošnji september svojo faro oplemenitilo z uprizoritvami, skupaj s ponovitvami jih načrtujejo devet, veseloigre Dve nevesti loškega rojaka Cvetka Golarja v priredbi in pod režijskim vodstvom Boruta Gartnerja. Značilna ljudska igra nas popelje v sredico kmečkega življenja, kakršno je bilo nekoč, ko sta kmetov vsakdan krojila delo na polju in v hlevu, okrog hiše si je čas krajšala gruča domačih in sosedovih otrok, po opravljenem delu pa ni manjkalo tudi priložnosti za veselje, ples in muziko. Kmečkega človeka so pestile tudi skrbi, kako preživeti slabe letine in revščino. To bi rešili, če bi dobro omožili hčer, razmišljajo bajtarji, obubožana snubca s hribov na drugi strani pa si za ženina tudi želita bogate nevestine dote. Tretji, trden kmet, se zanese predvsem nase, na svoje poštenje in delo. Ko zgodbi primešamo še ljubezen, naj bo mlados­tna ali zrela, je zaplet tu. Ves ta svet nam v pristnem pogovornem jeziku v veseloigri Dve nevesti predstavijo starološki gledališčniki.

Pred tednom dni sem si ogledal »generalko« v, lahko bi rekli, naravnem okolju Mruščeve domačije v Stari Loki. Ustvarjalna ekipa se je za javni preizkus pred današ­njo premiero odločila predvsem zaradi množice nastopajočih in kompleksnosti predstave. V treh dejanjih z igro, petjem in plesom nastopa okrog sedemdeset ljudi: od igralcev, kar nekaj se jih je v gledaliških vlogah poizkusilo prvič, statistov, kopice bosonogih otrok do konjenikov, folklornikov, godcev, pevcev, v projektu pa sodeluje še precejšnja tehnična ekipa, avtorji kulis, kostumov, skavti, gasilci in še kdo. Pet šivilj je s kostumografinjo Nado Slatnar šivalo obleke za številno gledališko ekipo. Vsako dejanje poteka na drugem prizorišču, tako da se gledalci na sedežih dvakrat obrnejo v smeri novega »odra«. Kako polne so bile slabe tri ure, kolikor je trajala predstava, je publika po vsakem dejanju, najbolj glasno na koncu, pokazala z bučnim aplavzom.

»Nikdar nisem povsem zadovoljen in prepričan sem, da bomo do naslednjih predstav izpilili še kakšno pomanjkljivost, če pa govoriva o razlogu, zaradi katerega smo tukaj, tako mi, ustvarjalci, kot vi, gledalci, pa smo vsi mi lahko še kako zadovoljni. Kaj je lepšega, kot polno ljudi pod slovensko lipo na tem dvorišču, ki nam ga je za igro ponudila pristna slovenska kmečka družina,« je po predstavi zadovoljen povedal izkušeni režiser Borut Gartner, ki je pred leti med drugim režiral Škofjeloški pasijon, osmislil pa je tudi dosedanje predstave v starološkem gledališču: »Pod duhovnim vodstvom župnika Alojza Snoja smo v župniji Stara Loka stopili skupaj, našli pot med ljudi ter celo leto pripravljali predstavo. Vsak dan nas je bilo več, starih, mladih, cele družine so prišle v našo gledališko ekipo. Je omenila neka mamica, če za otroke ni nobenih vlog. Vprašal sem, koliko jih lahko pripelje. Počasi se je oblikovala skupina sedemnajstih otrok, ki so nepogrešljivi v predstavi. Mislim, da je smisel ljudskih gledališč tudi, da pritegne širši krog ljudi k ustvarjanju dogodka.«

V živahnem vzdušju na dvorišču Mruščeve domačije sem poiskal gostitelja Pavlo in Janeza Bergant. Na vprašanje, če je tak »šunder« na dvorišču kaj porušil siceršnji utrip kmetije, sta rekla, da niti malo ne. »Janeza je nekoliko skrbelo, da ne bo veliko ljudi, pa so nas danes obiskovalci lepo presenetili,« je povedala Pavla, o tem, kako bo na kmetiji prihodnje tri vikende, ko bodo na sporedu predstave, pa je dodala: »Edino kar je, bo namesto zvečer treba v hlev že popoldne.« Oba sta tudi člana starološke folklorne skupine, ki se je po tridesetih letih spet sestala in postavila nekaj plesov, s katerimi nastopa tudi v predstavi.

V Dveh nevestah med drugim igrajo trije Čadeževi iz bližnjega Virloga. »Z ženo Irmo sva tudi v predstavi zakonca, Melhar in Melharca, sin Sebastijan pa v igri hodi snubit v našo hišo,« je povedal Štefan Čadež, ki ima nekaj igralskih izkušenj iz prve starološke predstave Umorjeni škof, njegova žena Irma Čadež, ki tokrat igra prvič, pa je povedala: »Ko sem šla v pokoj, sem si prav želela poskusiti se tudi v igranju, zato sem zelo vesela, da lahko sodelujem v tej igri. Seveda je nekaj treme na začetku, a ko si v igri, preprosto pozabiš nanjo. Upam, da nam bo vreme v prihodnjih vikendih naklonjeno in bo na predstavo prišlo veliko ljudi. Podobno razmišlja tudi Virmašan Jože Urh, nosilec ene glavnih vlog, preudarnega in vernega kmeta Napaljona. »Mislim, da moraš na odru nekako živeti s človekom, ki ga igraš. Tudi sam sem kmet in upoštevam vrednote, ki jih ima lik, ki ga igram, vero v Boga, poštenost in delavnost, zato mi je vloga res pisana na kožo,« pove Jože in doda, da rad igra, saj je to zanj vselej nova življenjska izkušnja, pa tudi druženje in spoznavanje novih ljudi. »Borut je izjemna osebnost in prava sreča, da ga imamo. Naša igra ni le igra, ampak v njej tudi poudarjamo vrednote, ki so danes mnogokrat poteptane.«

Predstavo bodo v Stari Loki ponovili danes ter v soboto in nedeljo ob 18. uri, potem pa še naslednja dva vikenda, informacije o nakupu vstopnic pa dobite na telefonski številki 051/ 344-119 (Jožica), možno pa jih je kupiti tudi na dan predstave od 10. do 11. ure pred Jurijevo dvorano v Stari Loki in eno uro pred predstavo na dveh blagajnah v bližini prizorišča. Izkupiček od predstav bodo starološki gledališčniki namenili v dobrodelne namene – za ljudi v stiski.