Koruznega hrošča je vse več

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 10. september 2018 / 13:22

Letos so bili na Gorenjskem za rast in razvoj koruze za silažo dobri pogoji. Ponekod je suša povzročila prisilno dozorevanje in tudi predčasno siliranje. Koruznega hrošča je vse več, a letos ni povzročal gospodarske škode.

Bitnje – V govedoreji, ki je najpomembnejša kmetijska dejavnost na Gorenjskem, predstavlja silažna koruza od štirideset do petdeset odstotkov celotnega krmnega obroka, zato je priprava silaže, to je žetev koruze in siliranje, na Gorenjskem najpomembnejše poletno-jesensko kmetijsko opravilo, saj koruza za silažo zaseda približno 3700 hektarjev ali več kot polovico vseh njiv.

»Letos so bili dobri pogoji za rast in razvoj koruze. Na nekaterih območjih so spomladi sovke uničile koruzne rastline, tako da je bila potrebna ponovna setev. Koruznega hrošča je bilo še več kot lani, na lovnem mestu so tedensko ujeli tudi več kot sedemsto hroščev. Tudi na območjih, kjer se je močno razširil, letos, ko so bile ugodne pridelovalne razmere, ni povzročil gospodarske škode, koruza je polegla le na redkih njivah, medtem ko bi v sušnih letih ali ob drugih neugodnih pogojih pridelovalci zanesljivo občutili posledice,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki na podlagi letošnjih opažanj ugotavlja, da je koruznega hrošča manj na območjih, kjer je malo koruze, in več tam, kjer koruza prevladuje v setvenem kolobarju.

Padavine so bile letos sicer dokaj dobro razporejene čez vse rastno obdobje, vendar pa je šest tednov, ob koncu julija in ves avgust, koruza na plitvejših, peščenih tleh občutila sušo, ki je pospešila prisilno dozorevanje. Nekateri kmetje so jo zato začeli žeti in silirati že avgusta, še zlasti po 15. avgustu. Približno petina koruze je že požeta, siliranje pa bo predvidoma trajalo do konca septembra. »Prisilno dozorevanje je povzročilo, da so nekateri pridelovalci zaradi tega silirali preveč suho koruzo. V takih primerih je priporočljiva uporaba silirnih dodatkov, še zlasti tistih, ki preprečuje segrevanje silaže ob odprtju silosa,« svetuje specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Franc Pavlin, ki pridelovalcem tudi priporoča ob siliranju standardno dolžino rezi koruze, to je od sedem do osem milimetrov. »V svetu sicer potekajo poskusi z daljšo rezjo, od dvajset do trideset milimetrov, ki naj bi zagotavljala boljšo strukturo silaže in lažjo prebavljivost, vendar takšna dolžina rezi prinaša tudi veliko negativnega. Koruza se slabše tlači, večja je možnost segrevanja ...«

»Letos pridelki niso rekordni, so pa dobri, sučejo se okrog petdeset ton na hektar. Ponekod so verjetno tudi nižji, a ne samo zaradi suše, ampak ponekod tudi iz tehnoloških razlogov,« ugotavlja Marija Kalan in poudarja, da se na govedorejskih kmetijah zavedajo pomena kolobarjenja, vendar ga zaradi pomanjkanja zemljišč težko izvajajo. »Če bi hoteli preprečiti škodo, ki jo povzroča koruzni hrošč, bi morali sejati koruzo na isti njivi vsako drugo leto, tako pa se dogaja, da je na isti njivi tudi po več let zapored.«