Muzejčica

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (32)

»V gradu Khislstein so nekoč živeli čisto pravi imenitni graščaki. Prišli pa so takšni časi, da so se ti graščaki preselili drugam.

V Khislsteinu je živela tudi mala zelenolasa nagajivka. V gradu ji je bilo tako lepo, da ni odšla nikamor. Še vedno živi v njem in pozna vse skrite kotičke in luknje, klet in podstrešje. Odkar se je v Khislstein vselil muzej, je zelenolaska prav navdušena! Vsak večer prešteje in pregleda imenitne stare predmete in poskrbi, da je vse na svojem mestu.«

To je kratek življenjepis naše pedagoške maskote z imenom Muzejčica. Ideja o rdečelični zelenolaski v gorenjski noši se je porodila ob zanimivi hišni legendi, ki je v muzeju prisotna že nekaj desetletij.

Pri dolgoletnem arheologu Gorenjskega muzeja, Andreju Valiču, je bil na obisku prijatelj, znani slovenski umetnik. V kleti gradu Khislstein naj bi strašilo. Umetnik se je zaprl v klet in po kaki uri izstopil iz nje vidno pretresen. Spodaj naj bi bila namreč že stoletja ujeta duša nekdanje graščakinje in umetnik jo je osvobodil. Na vprašanje, kakšna je bila, pa je odgovoril le to, da so bili njeni lasje zeleni.

Ne sprašujte po datumih in podrobnostih, ne prepirajmo se o verodostojnosti te zgodbe. Dogodek se je ohranil le kot hišna legenda, te pa imajo tako ali tako svojo logiko in svoje življenje.

Po odprtju nove stalne razstave Prelepa Gorenjska smo želeli imeti simpatično maskoto za pedagoške in promocijske namene. Idej je bilo veliko, v ožji izbor sta prišla le mali navihani deček po imenu Janž (po Janžu Khislu) in Muzejčica. Ko smo zelenolasko oblekli v Gorenjko, je na končnem izboru zmagala.

Muzejčica je tista, ki nas zvedavo vodi skozi otroški vodnik po Prelepi Gorenjski. Glavno vlogo igra tudi na delovnih listih, ki smo jih pripravili za predšolske in šolske obiskovalce. Ob večjih prireditvah ali na kako sončno soboto jo boste srečali na ulicah starega mestnega jedra. Povabila vas bo na obisk razstave ali pa na sobotne delavnice na gradu Khislstein. Te že nekaj let potekajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu na dvorišču gradu, če je lepo vreme, ob dežju in mrazu pa v pedagoški sobi. Če bi naštevali, kaj vse smo že delali na teh delavnicah, bi nam tukaj zmanjkalo prostora. Zato vam bom rajši izdala skrivnost o tem, kaj vse pripravljamo. Ob veliki razstavi o družini Khisl, ki jo bomo odprli konec oktobra, bomo streljali z loki, se igrali viteze, gradili gradove iz velikih zidakov, ročno izdelovali papir, poslušali staro glasbo … Tudi Muzejčica bo z nami!