Prejeli smo Kdaj bo dovolj žrtev?

Koliko otrok mora utrpeti posledice prometnih nesreč, da se postavi semafor ob eni najbolj prometnih cest v državi? Koliko pešcev mora biti poškodovanih, da se začne razmišljati o pločniku? Koliko kolesarjev življenjsko ogroženih, da se vzpostavi kolesarska pot med dvema turističnima mestoma? Najde se dovolj denarja za podhode, nadhode in opozorilne prometne znake za žabe, ni pa denarja in volje za ureditev varnega prečkanja ceste v Žabnici pri Kranju. Nedavna prometna nesreča, v kateri je voznica povozila otroka na prehodu za pešce, je samo pika na i siceršnjim slabim razmeram na področju prometa in varnosti na štirikilometrski trasi Kranj–Žabnica. Ta cesta je postala tudi ovira za dejavnosti, ki naj bi sicer tu prevladovale: kmetijstvo, obrtništvo, turizem in rekreacija, a se nič ne ukrene, da bi se stanje uredilo.

Odkar je cesta Kranj–Škofja Loka postala regionalna cesta I. reda in jo dnevno prevozi več kot 13.500 vozil, se problemi kopičijo, ne rešuje pa jih nihče. Več tisoč prebivalcev, ki so podvrženi posledicam prekomernega hrupa, emisijam plinov, gneči na cesti in slabi prometni varnosti za šibkejše udeležence v prometu, je nemočnih. Krajani so že pred leti od države zahtevali, naj se takoj prepove ves tranzitni promet s tovornimi vozili nad tri tone, se preusmeri na regionalno cesto Kranj–Jeprca in dovoli le vožnja v lokalnem prometu; srednjeročno zgradi nova magistralna cesta izven naselij Bitenj in Žabnica, sedanja cesta pa prekategorizira v lokalno cesto, kot je že bila – a odgovor s strani države je bil negativen. Cesta je nevarna tako za pešce kot kolesarje, saj ni urejenega pločnika, ni kolesarske poti, cestišče je osvetljeno le na nekaj redkih odsekih. Omeniti velja, da je ta ista regionalna cesta od Žabnice do Škofje Loke občutno bolje urejena in varnejša za pešce in kolesarje, s čimer je Občina Škofja Loka dokazala, da je problem rešljiv.

Tik ob regionalni cesti Kranj–Škofja Loka stojita tudi podružnična osnovna šola in vrtec Žabnica. Lokacija šole in vrtca je že v osnovi izredno slaba, saj so otroci in šolsko osebje izpostavljeni celodnevnemu hrupu in izpustom plinov iz vozil. Kot da to ni dovolj, je zelo slabo poskrbljeno tudi za prometno varnost šolarjev in ostalih udeležencev v prometu v okolici šole. Krajani že vrsto let zahtevajo postavitev semaforja pri šoli, s čimer bi otrokom olajšali prehod čez eno najbolj prometnih cest v državi, a se to ne zgodi. Občina in država se izgovarjata druga na drugo, nesreče ob cesti pa se vrstijo. Ena takšnih (nepotrebnih) nesreč, ki se je zgodila v sredo, 29. 8. 2018, samo še potrjuje nujnost reševanja te problematike.

Za zaključek pa v razmislek še tole. Na prvem mestu bi morala biti varnost, o tem ni dvoma. A ukrepanje pa je tudi ekonomsko opravičljivo, saj se obe občini, Kranj in Škofja Loka, oglašujeta kot turistični destinaciji, naklonjeni kolesarskemu turizmu. Kljub bližini in kompatibilnosti ponudbe pa se zaradi nevarne ceste ne ponuja ogled ali nakupovanje v sosednjem mestu s kolesom. Velik potencial ima tudi razvoj podeželskega turizma v vaseh med mestoma, s čimer bi se pridružili prizadevanjem Kranja po razvoju turizma. Občina je med drugim vzpostavila sistem KRsKOLESOM, preko katerega domačini ali obiskovalci uporabljajo 55 koles, ki so razporejena na postajališčih po centru in v neposredni bližini Kranja, kar je pohvale vredno, žal pa podeželje še ni zajeto. Upajmo torej, da bo kranjska občinska uprava v naslednjem mandatu razvijala tudi okolico Kranja in vzpostavila varne kolesarske poti do sosednjih krajev. To bi bilo nedvomno v interesu in dobrobit tako obiskovalcev kot vseh občank in občanov Kranja.

Marija Zakrajšek Martinjak