Učimo se vse življenje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 3. september 2018 / 09:08

Po številu izobraževalnih ustanov, ki ponujajo izobraževalne programe za odrasle, se gorenjska regija uvršča med regije z večjo ponudbo za odrasle. Ključnega pomena so zlasti tista znanja in spretnosti, ki so potrebne za uspešno konkuriranje na trgu dela, osebni razvoj in aktivno vključevanje v družbeno okolje.

V Sloveniji je bilo v formalno oziroma neformalno izobraževanje po mednarodni raziskavi iz leta 2016 vključenih 46,1 odstotka odraslih, kar uvršča Slovenijo nad evropsko povprečje. A kot je povedala Erika Brenk iz Andragoškega centra Slovenije (ACS), večina odraslih udeležencev v vseživljenjsko učenje prihaja le iz določenih ciljnih skupin – to so predvsem višje izobraženi, zaposleni večinoma v večjih podjetjih in iz mlajših starostnih razredov. »Najmanj zainteresirani za izobraževanje pa so prav tisti, ki bi izobraževanje v največji meri potrebovali. Mnogi med njimi so nizko usposobljeni in zaradi nepripravljenosti, da se vključijo v izobraževanje ali usposabljanje, ali zaradi neustreznih pogojev ne uspejo izboljšati svojega statusa na trgu delovne sile. Nenehno ohranjanje in pridobivanje znanja, kompetenc in spretnosti pa je zelo pomembno, saj omogoča lažje obvladovanje tveganj, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi,« je pojasnila Brenkova. Delež odraslih, ki se so vključili v izobraževanje, zelo upada s starostjo. Rezultati mednarodne raziskave za slovensko okolje so tudi pokazali, da jih je bilo v izobraževanje vključenih le 19 odstotkov z osnovnošolsko izobrazbo, s srednješolsko izobrazbo je bilo takšnih 43 odstotkov, s terciarno izobrazbo pa že 69 odstotkov.

Odrasli se izobražujejo na najrazličnejših vsebinskih področjih. »Večji del izobraževanja predstavlja neformalno izobraževanje, kjer se vključujejo v izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela na delovnem mestu, izpopolnjevanje poklicnih znanj, osebni razvoj ter prosti čas. Največje zanimanje prevladuje za področje humanistike, predvsem učenje tujih jezikov, velik interes je tudi za področja poslovnih in upravnih ved, področje računalništva in tehnike, osebnostni razvoj, zlasti komunikacijske spretnosti in znanja ter zdravja,« je povedala Brenkova.

Po podatkih analize ponudbe izobraževanja odraslih, ki jo za posamezno šolsko leto opravijo na ACS, je v preteklem šolskem letu 24 izvajalcev izobraževanja odraslih iz gorenjske regije izvedlo več kot 386 izobraževalnih programov različnih vsebin, med katerimi so prevladovale vsebine s področja humanistike, zlasti učenje tujih jezikov, področja poslovnih in upravnih ved, kmetijstva, gozdarstva in ribištva, računalništva ter tehnike.

Ponudniki izobraževanj so različne ustanove, kot so ljudske univerze, srednje šole, ki izobražujejo odrasle, zasebne ustanove, višje in visoke strokovne šole ter fakultete, zavodi, društva, univerze za tretje življenjsko obdobje, knjižnice in druge ustanove, ki izvajajo raznovrstne programe formalnega in neformalnega izobraževanja za odrasle. Na brezplačni, neprofitni spletni strani Kam po znanje (http://pregled.acs.si) je objavljena že najnovejša izobraževalna ponudba (tudi za Gorenjsko), ki bo na voljo odraslim v šolskem letu 2018/2019.

Mag. Peter Beltram iz ACS je opozoril, da bi morali vprašanje povezanosti koncepta vseživljenjskega učenja nameniti tudi začetnemu izobraževanju mladine, saj je prav od tega odvisno, koliko bo mladež po koncu šolanja usposobljena in dovzetna za neprestano nadaljevanje učenja in pridobivanje znanj, spretnosti in veščin. »Pri tem je treba poudariti, da je primernost podlage za vseživljenjsko učenje, ki si jo pridobimo v procesu začetnega izobraževanja, tesno povezana s stopnjo dokončane izobrazbe: nižja kot je, težje bomo znanje obnavljali in nadgrajevali; neredko se svojih vrzeli v znanju sploh ne bomo zavedali. Velja prepričanje, da je šele dokončana štiriletna srednja šola tista raven izobrazbe, po in nad katero smo nekako usposobljeni za vseživljenjsko učenje,« je dejal Peter Beltram, ki meni, da je smiselno izobraževanje odraslih, tudi znotraj koncepta vseživljenjskega učenja, razdeliti na tri ravni in različne namene. Kot prvo je poudaril zastarevanje znanja pri opravljanju delovnih nalog: »Izjemen razvoj znanosti in tehnologije zahteva stalno obnavljanje znanja in veščin. Znanje, ki smo si ga pridobili v procesu rednega izobraževanja, je nujno treba stalno obnavljati, dopolnjevati, prilagajati novostim. Tovrstno izobraževanje odraslih opredeljujemo kot usposabljanje za potrebe dela.« Kot drugo je Beltram poudaril nadgrajevanje izobrazbe, saj velik delež prebivalcev v mladosti ni imel interesa ali možnosti, da bi si pridobil stopnjo izobrazbe, s katero bi lahko vse življenje opravljal poklic, ki bi zadovoljivo izpolnjeval ambicije in omogočal želeno kakovost življenja. Zato se veliko ljudi v poznejših letih odloči, da svojo izobrazbo nadgradijo in si tako povečajo možnosti za zahtevnejše, zanimivejše in tudi bolje plačano delovno mesto. V tem primeru gre za formalno izobraževanje odraslih. Tretja raven, kot jo opredeljuje Peter Beltram, so zahteve sodobnega življenja: »Kakovost življenja je vedno bolj povezana z aktivnim sodelovanjem v družbenem (informiranost, aktivno državljanstvo) in družabnem življenju (kultura v najširšem smislu, sodelovanje in povezovanje na najrazličnejših področjih). Vse to je vedno bolj pogojeno s posedovanjem nekih temeljnih zmožnosti, spretnosti ali veščin, ki omogočajo obvladovanje vsaj nekaterih procesov, ki sta jih na vsa ta področja vpeljali informacijska in telekomunikacijska tehnologija. Poleg seznanitve vsaj z osnovami računalništva pa postajajo vedno bolj nepogrešljivi tudi: sporazumevanje v tujih jezikih, zmožnost pridobivanja in selekcioniranja informacij, socialne veščine ipd. Vsa ta področja pokriva t. i. neformalno splošno izobraževanje odraslih.«

Največja kampanja: Teden vseživljenjskega učenja

Najobsežnejša in najodmevnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji je Teden vseživljenjskega učenja (TVU). »Vsakoletni projekt usklajujemo na ACS in ga prirejamo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjamo na vseprisotnost in pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. V maju, v razširjenem terminu pa vse do konca junija, je na tisoče brezplačnih izobraževalnih svetovalnih, družabnih, kulturnih in drugih dogodkov navduševalo najširšo javnost in jo na ta način poskušalo pritegniti k učenju. Poseben pomen znotraj TVU ima Parada učenja – Dan učečih se skupnosti, ko na mestnih trgih in drugih javnih mestih vabijo najširšo javnost stojnice, zanimivi odrski nastopi, delavnice ...« je pojasnila Erika Brenk. Samo na Gorenjskem so bili letos v TVU štirje področni koordinatorji, to vlogo so prevzele ljudske univerze na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču; 166 izvajalcev je od 11. maja do 30. junija izpeljalo 543 dogodkov. Paradi učenja sta potekali na Jesenicah in v Kranju, koordinirali sta ju kranjska in jeseniška ljudska univerza. V sklopu TVU podeljujejo tudi priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih.