Pri večini slovenskih osnovnošolcev teža šolskih torb tudi po ugotovitvah strokovnjakov presega deset odstotkov njihove teže, kolikor znaša mednarodno sprejemljiva meja.

V šolo s (pre)težkimi torbami

Pri večini slovenskih osnovnošolcev teža šolskih torb tudi po ugotovitvah strokovnjakov presega deset odstotkov njihove telesne teže, kolikor znaša mednarodno sprejemljiva meja, opozarjajo v društvu IndiJanez.

V omenjenem društvu si zato že več kot dve leti v okviru projekta Naj torba ne bo borba vztrajno prizadevajo, da bi osnovnošolcem olajšali breme, ki ga predstavljajo njihove šolske torbe. »Izmerili smo namreč, da v Sloveniji večina osnovnošolcev prenaša torbe, težje od deset odstotkov otrokove telesne teže, kolikor je mednarodno sprejemljiva meja, ki so jo potrdili tudi slovenski strokovnjaki. Večja teža je namreč nevarna zdravju in razvoju otrok,« poudarja predsednik društva IndiJanez Ramiz Derlić.

V preteklih dveh letih so zato predstavniki društva izvajali vrsto aktivnosti, s katerimi so opozarjali na ta problem. Med drugim so obiskovali šole, starše in učitelje, tehtali otroke in njihove torbe, pred parlamentom nagovarjali poslance in jim naložili breme, sorazmerno teži šolskih torb, ki jih prenašajo slovenski učenci, ter se obrnili tudi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. A kljub temu se ni veliko spremenilo, razočarano ugotavljajo v društvu. A odločeni so vztrajati. Tako so se že v lanskem šolskem letu lotili pilotnega projekta na eni od slovenskih šol, na kateri so se z različnimi dejavnostmi intenzivno lotili zmanjševanja teže šolskih torb, pozivali pa so tudi k izbiri primernih šolskih torb. Želijo si, da bi enak pristop v prihodnje uvedli na vseh šolah v Sloveniji. Rezultati, ki so jih dosegli, so namreč presegli njihova pričakovanja. Z začetnih 86 odstotkov otrok, ki so prenašali pretežke torbe na izbrani mariborski šoli, jim je že v prvem delu enoletnega pilotskega projekta število otrok s pretežkimi torbami uspelo zmanjšati za petino.

Pri ozaveščanju javnosti se opirajo tudi na mnenja strokovnjakov. Med drugim navajajo Brigito Koren, ki opozarja, da kakršno koli breme na hrbtu, ki presega 15 odstotkov otrokove telesne teže, predstavlja visoko tveganje za okvare hrbtenice ter druge težave, kot so glavoboli, motnje koncentracije in ne nazadnje tudi slabši šolski uspeh. Zelo nazorna je glede teže šolskih torb Ivica Flis Smaka: »Hrbtenica je kot obešalnik: ko daš na obešalnik en plašč, je še vse v redu. Ko daš drugega, se začne kriviti. In ko daš tretjega, se začne šibiti, pokati, lomiti ...«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / / 07:00

Skok s padalom pred potjo čez lužo

Naša olimpijka Anja Čarman iz Godešiča si je želela skočiti s padalom, želja pa se ji je minuli četrtek uresničila nad leškim letališčem.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / nedelja, 2. september 2018 / 20:34

Zdrave šolske malice

V okviru projekta Lokalna hrana v šole se trudijo spodbujati prehransko samooskrbo s povečanjem pridelave, predelave in potrošnje lokalno pridelane hrane.

Kultura / nedelja, 2. september 2018 / 20:31

Slikali na Konjščici

Slikarska kolonija in razstava ob štiridesetletnici delovanja Likovne skupine KD Sava Kranj

Nasveti / nedelja, 2. september 2018 / 20:15

Starši naj bodo otrokom v oporo

Začetek novega šolskega leta s seboj prinaša tudi negotovost, saj se morajo šolarji navaditi na novega učitelja, mogoče tudi nove sošolce, nove šolske obveznosti ... To pri otrocih lahko povzroči tudi...

GG Plus / nedelja, 2. september 2018 / 20:13

Finke ji pojejo slovensko

Kristina Bogataj je mlada Kranjčanka, ki že tretje leto živi, v zadnjem času pa kot profesionalna glasbena pedagoginja, dirigentka in pevka tudi deluje v Helsinkih na Finskem. O življenju in njenih po...

GG Plus / nedelja, 2. september 2018 / 20:12

Ženske zgodbe

»Bil sem še mlad, poln energije, tudi spolne. Zdravnica, ki je skrbela za tega otroka, je bila prav tako še mlada, komaj je končala študij. Doma je bila iz okolice Klausen (Kluže). Nekajkr...