Starši naj bodo otrokom v oporo
Začetek novega šolskega leta s seboj prinaša tudi negotovost, saj se morajo šolarji navaditi na novega učitelja, mogoče tudi nove sošolce, nove šolske obveznosti ... To pri otrocih lahko povzroči tudi stiske, ki jim sami mogoče niso kos.
Začetek novega šolskega leta bo manj stresen, če otroci skupaj s starši pravočasno poskrbijo za šolske potrebščine, prvi šolski dan pa pospremijo s kakšnim veselim družinskim ritualom, kot so sprehod, peka slaščic ali obisk slaščičarne, svetuje Nilvesa Fajić Berginc, svetovalka na Centru za psihološko svetovanje Posvet. V okviru omenjenega centra deluje tudi svetovalnica v Kranju, na katero se lahko obrnejo starši mladoletnih otrok, če pride do težav v šoli.
Po brezskrbnih počitnicah se bodo morali otroci spet navaditi na šolsko rutino. Nilvesa Fajić Berginc priporoča, naj se zato otroci šolskih zahtev lotijo postopno in z zaupanjem. »Svoja pričakovanja naj usmerijo v razvijanje delovnih navad z manj poudarka na samem šolskem uspehu,« poudarja in dodaja, da naj ima otrok ob šolskem delu in morebitnih krožkih tudi dovolj prostega časa, ki ga preživi, kot sam želi. Starši pa lahko otroku pomagajo razviti disciplino za šolsko delo in sprejemati odgovornost za šolski neuspeh. »Odsvetujemo prepiranje z učitelji glede otrokovih šolskih ocen in pritoževanje nad učitelji v prisotnosti otroka. Učitelji so si različni, z enimi se otrok ujame bolj, z drugimi manj, kar otroka spodbuja k razvoju spretnosti prilagajanja,« poudarja Nilvesa Fajić Berginc in dodaja, da je sposobnost prilagajanja na različne ljudi in okoliščine ključna tudi za kasnejši uspeh v življenju. Zato staršem svetuje, naj se, če jih karkoli skrbi v zvezi z otrokovim šolskim delom, najprej posvetujejo z učiteljem. »Učitelj je kompetenten, da presodi, ali so pri otroku odstopanja in za kakšna odstopanja gre.« Meni, da se takemu otroku najprej poskuša pomagati na ravni družine in šole, morebiti tudi z vključitvijo šolske svetovalne službe. »Otrok, ki je v stiski, potrebuje pomiritev in načrt pomoči, na primer obiskovanje dopolnilnega pouka, pomoč vrstnika in podobno.« Včasih pa se izkaže, še dodaja Nilvesa Fajić Berginc, da otrok potrebuje specialistični pregled, kjer se ugotavlja, ali ima morda specifične učne težave, čustvene oziroma vedenjske motnje in zato morebiti v šoli potrebuje dodatno strokovno pomoč.
Starši naj bodo otrokom v oporo tudi pri pomembnih prelomnicah v življenju, kot je prehod iz osnovne v srednjo šolo in naprej na fakulteto. Pri tem je pomembno, pravi Nilvesa Fajić Berginc, da so otroku predvsem v pomoč pri zbiranju informacij, in če so otrokove želje v skladu z njegovimi zmožnostmi, naj ga podprejo pri odločitvi, tudi če bi ga sami raje vpisali v gimnazijo namesto poklicno šolo na primer. »Zelo je pomembno, da se otrok šola v skladu s svojimi sposobnostmi in interesi, saj je sicer tveganje za opuščanje šolanja ter razvoj čustvenih in vedenjskih motenj pomembno višje,« je razložila Nilvesa Fajić Berginc. Če se mladostnik ne zmore opredeliti glede nadaljnjega študija, je po njenem bolje, da si najde zaposlitev in odločitev glede študija prestavi na prihodnje študijsko leto. »Za otrokovo duševno zdravje je pomembno, da se počuti koristnega in da nekam pripada. Če mu v šoli nikakor ne gre, naj se mu omogoči, da se tako počuti doma ali kje drugje,« še svetuje Nilvesa Fajić Berginc.