Vid Sark med svojimi upodobitvami Azteških pesmi. / Foto: Igor Kavčič

Novi svet starih Aztekov

V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja vizualni umetnik Vid Sark. Na ogled je postavil izbor risb, ki jih je ustvaril v letih od 2015 do 2017 in jih naslovil Azteške pesmi.

Škofja Loka – Vid Sark je vsestranski umetnik, ki svojo likovno govorico izrisuje že več kot dve desetletji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani kot oblikovalec vizualnih sporočil. Ustvarja predvsem na področju risbe, ki poleg klasične črtne stilizacije vsebuje še fantazijsko in simbolno uporabo barv ter različnih likovnih tehnik, od kolažnih posegov, prosojnega plastenja do kaligrafije in letrizmov. Blizu mu je književnost, iz katere pogosto črpa tudi navdih za likovno ustvarjanje. Poleg ukvarjanja z oblikovanjem ga zanima fotografija, v kateri išče vsebinske dopolnitve k tematikam v risbah. Z glasbeniki in glasbenimi skupinami sodeluje tudi kot flavtist.

Literatura navdih za likovno

Kot ugotavlja kustos razstave, umetnostni zgodovinar Loškega muzeja Boštjan Soklič, je Vid Sark ustvarjalec z izrazito osebnim umetniškim profilom, včasih pretanjenim in poetičnim, drugič bolj eruptivnim in dramatičnim. Ob raziskovanju duhovnega in materialnega sveta starih indijanskih kultur Srednje Amerike si je za tokratno umetniško izhodišče izbral Azteške pesmi, obsežno zbirko filozofske poezije, zgodovinskih slavospevov ali religioznih himn, ki na svojevrsten, do zdaj še ne docela razjasnjen način, predstavljajo edinstveno kulturno zapuščino starih Aztekov.

»Indijanske kulture me zanimajo že vse življenje, zadnjih pet let pa sem se z njimi ukvarjal še bolj studiozno in poglobljeno, kar se seveda odraža tudi na mojem likovnem področju. Vzporedno me sicer zanimajo tudi druge tematike, tokrat pa sem se odločil za Azteke, ker menim, da so dela, povezana z njimi, dosegla neko stopnjo zaokroženosti,« pojasnjuje Vid Sark, ki je med več kot tisoč deli manjšega formata za razstavo izbral nekaj več kot petdeset listov, ki jih predstavlja po dva v enem steklu. Pare je med seboj združeval vsebinsko. »Imam toliko risb, da je kriterijev za povezovanje neskončno. Odločil sem se za pare, saj je dvojnost v azteški kulturi močno prisotna na vseh področjih, v jeziku, metaforah, poeziji, tako rekoč v mnogih kontekstih njihovega družbenega in kulturnega življenja. Napisano ima pri njih več pomenov – in tega sem se držal tudi pri svojih delih. Blizu mi je način razmišljanja, da je vsak gledalec kot konzument umetnosti pri tem aktiven, da sodeluje in si sam razlaga videno. Ni pomembno, da si ponavljaš, kaj je umetnik želel povedati, pomembna je lastna gledalčeva interpretacija.«

V iskanju nečesa lepega

V Galeriji Ivana Groharja si ne ogledujemo ilustracij niti vinjet – kot poudarja Soklič, so Sarkove risbe podobne kozmogramom, ki z vso živostjo in neposrednostjo beležijo ter predočajo bistva določenih pojavov. Avtor v izbiri tehnike in materialov pri ustvarjanju deluje spontano. »Največkrat delam po nekih predlogah ali na podlagi tematik, ki se jim v tistem trenutku študijsko posvečam. V mislim imam pojme, izraze, stavke, zgodbe ... O tem, kaj bo nastalo, pa se odločam v trenutku, ko sedem za delovno mizo. Moj atelje je kot komandna plošča vesoljske ladje z milijonom nekakšnih vzvodov, lučk … – vse to okrog mene so moja orodja za risanje in v roke vzamem tisto, s katerim v tistem trenutku lahko na najbolj direkten način povem, kar sem imel povedati,« o izbiri tematik in materialov pri delu pove Sark, ki je tokrat izbral Azteke. »Najbrž ga ni med nami, ki se ne bi srečal s skrivnostmi tako imenovanega novega sveta – Amerike. Svoje delo lahko artikuliram z besedami mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa, ki pravi, da je morda naša naloga, da iz nepregledne zgodovine klanja, trpljenja in uničenja razberemo nekaj lepšega in večjega, za kar se je vredno boriti.« Vse te indijanske kulture so pogosto predstavljene preveč površno, Vid Sark jih na neki način prevaja v likovni jezik. Do 23. septembra v Galeriji Ivana Groharja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 8. avgust 2011 / 07:00

Nov parkirni režim pred zdravstvenim domom

Škofja Loka - Na parkirišču pri zdravstvenem domu v Škofji Loki od 1. avgusta velja nov parkirni režim. Prvi dve uri parkiranja sta brezplačni, za vsake nadaljnje pol ure pa je t...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 31. julij 2022 / 21:15

Mladi talenti

Ob poletnih večerih, ko sončni žarki po mestnih ulicah in trgih rišejo vse daljše sence, prav te za mnoge glasbenike postanejo oder. Ulični glasbeniki s svojimi melodijami skrbijo za ritem mestnega...

GG Plus / nedelja, 31. julij 2022 / 21:07

Verjamem vate (2)

Vesna Goršek je kot mama otroka s posebnimi potrebami čutila željo po povezovanju z drugimi starši s podobnimi izkušnjami. Imela je kozmetični salon in v okviru podjetja ustanovila združenje Pogumn...

Kranj / nedelja, 31. julij 2022 / 21:01

Kranjskemu zavodu mnenje s pridržkom

Računsko sodišče je v reviziji poslovanja Zavoda za turizem in kulturo Kranj v letu 2020 odkrilo več napak. Večino so že odpravili, pravi zdajšnji direktor Klemen Malovrh.

Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2022 / 21:00

Goodyearovi prostovoljci pomagajo

Zaposleni v kranjski družbi Goodyear so v okviru projekta Boljša prihodnost v preteklih mesecih na Gorenjskem izvedli kar sedem prostovoljnih akcij.

Gospodarstvo / nedelja, 31. julij 2022 / 20:56

Od tujskih sob do zelene oaze

V soboto je minilo natanko sto dvajset let, odkar se je v knjigo gostov v takratnih Koširjevih sobah za tujce v Kranjski Gori vpisala prva gostja.