Novi svet starih Aztekov

V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja vizualni umetnik Vid Sark. Na ogled je postavil izbor risb, ki jih je ustvaril v letih od 2015 do 2017 in jih naslovil Azteške pesmi.

Škofja Loka – Vid Sark je vsestranski umetnik, ki svojo likovno govorico izrisuje že več kot dve desetletji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani kot oblikovalec vizualnih sporočil. Ustvarja predvsem na področju risbe, ki poleg klasične črtne stilizacije vsebuje še fantazijsko in simbolno uporabo barv ter različnih likovnih tehnik, od kolažnih posegov, prosojnega plastenja do kaligrafije in letrizmov. Blizu mu je književnost, iz katere pogosto črpa tudi navdih za likovno ustvarjanje. Poleg ukvarjanja z oblikovanjem ga zanima fotografija, v kateri išče vsebinske dopolnitve k tematikam v risbah. Z glasbeniki in glasbenimi skupinami sodeluje tudi kot flavtist.

Literatura navdih za likovno

Kot ugotavlja kustos razstave, umetnostni zgodovinar Loškega muzeja Boštjan Soklič, je Vid Sark ustvarjalec z izrazito osebnim umetniškim profilom, včasih pretanjenim in poetičnim, drugič bolj eruptivnim in dramatičnim. Ob raziskovanju duhovnega in materialnega sveta starih indijanskih kultur Srednje Amerike si je za tokratno umetniško izhodišče izbral Azteške pesmi, obsežno zbirko filozofske poezije, zgodovinskih slavospevov ali religioznih himn, ki na svojevrsten, do zdaj še ne docela razjasnjen način, predstavljajo edinstveno kulturno zapuščino starih Aztekov.

»Indijanske kulture me zanimajo že vse življenje, zadnjih pet let pa sem se z njimi ukvarjal še bolj studiozno in poglobljeno, kar se seveda odraža tudi na mojem likovnem področju. Vzporedno me sicer zanimajo tudi druge tematike, tokrat pa sem se odločil za Azteke, ker menim, da so dela, povezana z njimi, dosegla neko stopnjo zaokroženosti,« pojasnjuje Vid Sark, ki je med več kot tisoč deli manjšega formata za razstavo izbral nekaj več kot petdeset listov, ki jih predstavlja po dva v enem steklu. Pare je med seboj združeval vsebinsko. »Imam toliko risb, da je kriterijev za povezovanje neskončno. Odločil sem se za pare, saj je dvojnost v azteški kulturi močno prisotna na vseh področjih, v jeziku, metaforah, poeziji, tako rekoč v mnogih kontekstih njihovega družbenega in kulturnega življenja. Napisano ima pri njih več pomenov – in tega sem se držal tudi pri svojih delih. Blizu mi je način razmišljanja, da je vsak gledalec kot konzument umetnosti pri tem aktiven, da sodeluje in si sam razlaga videno. Ni pomembno, da si ponavljaš, kaj je umetnik želel povedati, pomembna je lastna gledalčeva interpretacija.«

V iskanju nečesa lepega

V Galeriji Ivana Groharja si ne ogledujemo ilustracij niti vinjet – kot poudarja Soklič, so Sarkove risbe podobne kozmogramom, ki z vso živostjo in neposrednostjo beležijo ter predočajo bistva določenih pojavov. Avtor v izbiri tehnike in materialov pri ustvarjanju deluje spontano. »Največkrat delam po nekih predlogah ali na podlagi tematik, ki se jim v tistem trenutku študijsko posvečam. V mislim imam pojme, izraze, stavke, zgodbe ... O tem, kaj bo nastalo, pa se odločam v trenutku, ko sedem za delovno mizo. Moj atelje je kot komandna plošča vesoljske ladje z milijonom nekakšnih vzvodov, lučk … – vse to okrog mene so moja orodja za risanje in v roke vzamem tisto, s katerim v tistem trenutku lahko na najbolj direkten način povem, kar sem imel povedati,« o izbiri tematik in materialov pri delu pove Sark, ki je tokrat izbral Azteke. »Najbrž ga ni med nami, ki se ne bi srečal s skrivnostmi tako imenovanega novega sveta – Amerike. Svoje delo lahko artikuliram z besedami mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa, ki pravi, da je morda naša naloga, da iz nepregledne zgodovine klanja, trpljenja in uničenja razberemo nekaj lepšega in večjega, za kar se je vredno boriti.« Vse te indijanske kulture so pogosto predstavljene preveč površno, Vid Sark jih na neki način prevaja v likovni jezik. Do 23. septembra v Galeriji Ivana Groharja.