Tujih zdravnikov še ne bo

Predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni Igor Gregorič je napovedal, da bodo že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v Univerzitetni klinični center Ljubljana verjetno prestavili do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji in prirojenimi srčnimi napakami.

Težave pri programu otroške srčne kirurgije

Težavam pri programu otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni videti konca.

Potem ko je ta teden zaradi zapletov nenadno umrl otrok, ki so ga v preteklih tednih operirali tuji otroški srčni kirurgi, je Igor Gregorič, predsednik sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), opozoril, da posamezniki zaradi prevelikih in predvsem drugačnih interesov želijo ovirati njihovo delo in začetek delovanja omenjenega inštituta. V Ljubljani naj bi bila na voljo že večina potrebnega za uspešno delovanje programa po mednarodnih standardih, prav tako so že bili sklenjeni dogovori med nekaterimi uglednimi tujimi zdravniki, ki bi zdravili v Ljubljani, manjka pa koordinacija med vsemi različnimi specialnostmi. Ker so se pojavile tudi logistične težave in NIOSB programa še ne more v celoti prevzeti od UKC Ljubljana, je Igor Gregorič napovedal, da bodo že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v Univerzitetni klinični center Ljubljana verjetno prestavili do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji in s prirojenimi srčnimi napakami na NIOSB.

Iz UKC Ljubljana so sporočili, da jih je takšna odločitev presenetila, a zagotavljajo, da bodo otrokom do takrat zagotovili optimalno in karseda varno obravnavo.

V zdravstveni blagajni več denarja

Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se letos obeta 35 milijonov evrov več prihodka, kot so načrtovali v finančnem načrtu za letošnje leto.

Višek sredstev želijo nameniti za skrajševanje čakalnih vrst, o čemer so ta teden razpravljali tudi v državnozborskem odboru. Najdaljše čakalne vrste, za katere bi namenili dodatna sredstva, so po pojasnilih državne sekretarke z ministrstva za zdravje Jožice Maučec Zakotnik med drugim na kardiologiji, okulistiki, zobozdravstvu in ortopediji. A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da so finančna sredstva samo eden od vidikov reševanja čakalnih dob in da zagotovil, da se bodo čakalne dobe zaradi tega zares skrajšale, ni.

Več poslancev je v razpravi, v kateri ni manjkalo očitkov na račun stanja v zdravstvu, opozorilo, da je dodatnih 35 milijonov evrov sredstev premalo za učinkovito reševanje čakalnih dob, od vlade pa pričakujejo podrobnejši načrt, kako se bo teh dodatnih 35 milijonov evrov razdelilo.

Odlične razmere za opazovanje utrinkov

V noči na ponedeljek so imeli ljubitelji utrinkov odlične razmere za opazovanje vrhunca meteorskega roja Perzeidov na nebu, saj pogleda nanje ni motila svetla Luna.

Roj Perzeidov, ki mu rečemo tudi solze svetega Lovrenca, velja za najhitrejši in najsvetlejši roj meteorjev, ki je vsako leto aktiven med 17. julijem in 24. avgustom, največ – do 150 na uro – pa jih je bilo mogoče opaziti prav te dni. V ponedeljek so bili najbolj vidni tik pred svitom. Aktivnost roja se začne zvečer in močno naraste po 23. uri, astronomi pa svetujejo, da jih opazujemo s prostim očesom (zaradi širokega vidnega polja) in stran od mestnih luči.

Praznična sreda v znamenju gneče na cestah

Praznična sreda – tako kot tudi vsi dosedanji konci tedna v avgustu – ni minila brez gneče na cestah. Najbolj na udaru so bile ceste do najbolj znanih romarskih središč v državi, kot je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah.

Večkilometrski zastoji so nastajali na več odsekih avtoceste, prav tako brez čakanja ni šlo na mejnih prehodih in pred predorom Karavanke proti Avstriji, ki so ga občasno tudi zapisali. Na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško (predvsem na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Jelšane) je bilo treba čakati tudi več kot dve uri.

Postojnska jama podrla nov rekord

Turistične atrakcije, združene pod streho Parka Postojnska jama (jama, Predjamski grad in druge znamenitosti), so v torek, 14. avgusta (tudi zaradi slabše vremenske napovedi, ob kakršnih je obisk jame večji), presegle nov rekord, saj jih je v enem dnevu prvič obiskalo več kot 14 tisoč ljudi, od tega je Postojnsko jamo obiskalo 7781 ljudi, Predjamski grad pa 3522 radovednežev.

Med obiskovalci je bilo največ Italijanov (dobrih 27 odstotkov), Nemcev (8,5 odstotka), Špancev (osem odstotkov), Izraelcev (6,5 odstotka) ter gostov iz Nizozemske in Francije s po 5,5-odstotnim deležem.