Najvišja v Dolomitih

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 16. avgust 2018 / 09:19

Punta Penia/Marmolada (3343 n. m.) – Višje v Dolomitih ne gre. Veličastna tura, zahtevna, saj je v nahrbtniku nujno vse: plezalni pas, samovarovalni komplet, čelada, dereze, cepin in vodniška vrv. Po eni najstarejših zavarovanih plezalnih poti v Dolomitih.

Marmolada je resnično gora presežkov: najstarejša ferata v Dolomitih, največji ledenik in gigantska južna stena. Če se je lotimo nealpinisti, jo v vsej svoji veličini najbolje doživimo na naslednji način: vzpon po severozahodnem grebenu, prek katerega poteka najstarejša ferata v Dolomitih, sestop pa po poti običajnega vzpona čez ledenik. Vse skupaj pomeni, da moramo imeti s seboj opremo za ferate in hkrati dereze, cepin in vodniško vrv. Da, ledenik z razpokami je zelo nepredvidljiv.

Iz Colfosca se čez prelaza Gardena in Sella zapeljemo proti Canazeiu, kjer zavijemo levo proti prelazu Fedai. Parkiramo pri spodnji postaji košaraste vzpenjače, v kateri stojiš in nimaš strehe nad glavo. Vzpenjača nas zapelje do višine 2625 m, do koče Rifugio Pian del Fiacconi. Od tam po poti številka 606 sestopimo približno 150 metrov, prečimo proti zahodu in se prek ledenika vzpnemo do vstopa v ferato. V juliju 2018 je bilo za prečenje tega ledenika že nujno uporabiti dereze in cepin, saj je s snegom bogata zima pokazala zobe. Pod gruščem je bil led in tista običajna pot po levi strani je bila preprosto prestrma in prenevarna za prečenje. Da, gore so nepredvidljive. Če je bil dostop do ferate pred štirimi leti povsem enostaven, zdaj ni bil. Prvi metri jeklenice nas popeljejo do škrbine Forcella della Marmolada na višini 2896, kjer se nam z desne strani pridruži pot z južne strani. Ferata ne preseže težavnosti A/B. Vstopna ocena je B, tako si do niše sledijo ocene A. Pri niši so pred nami prve skobe, ki nas spremljajo veliko večino poti. Skobe nas vodijo direktno navzgor, čez skoraj gladke plošče. Značilnost ferate je, da se nekaj časa drži grebena, nato pa sestopi bolj na njegovo severno stran. Na grebenu so nam ponekod za varnejši stop v oporo tudi klini. Fiksna jeklenica nas pripelje do vrha ferate, kjer stopimo na sneg in se po ledeniku vzpnemo do koče in naprej do vrha Punta Penie, ki je s svojimi 3343 m nadmorske višine najvišji vrh Dolomitov.

Vrh navduši z razgledom: pred nami se pokaže zeleno-rjavi greben vulkanskega izvora, za njim pa veličastna skupina Sella, z najvišjim vrhom Piz Boe. Proti vzhodu, kjer je slutiti prelaz Falzarego, se dvigajo mogočne, dih jemajoče Tofane, sploh prva, tista rdeče obarvana Tofana di Roses. Proti jugovzhodu je Civetta z mogočno steno. Proti severozahodu je skupina Sassolungo/Langkofel. Ko se obrnemo proti jugu, pa se pokaže veriga vabljivih gora, med katerimi sta v ospredju Cime di Ombretta in Sass Vernale.

Z vrha Marmolade sestopimo po poti običajnega vzpona, čez ledenik. Z vrha začnemo sestop proti severu, do vstopa v sedemdesetmetrsko ferato oz. zavarovano skalno stopnjo čez severni greben. Sestopamo z derezami na nogah. Spodaj stopimo na ledenik, ki je poln razpok, zato je ledeniška naveza nujna. Ledenik nas pripelje neposredno do zgornje postaje košaraste vzpenjače, s katero smo v nekaj minutah v dolini.

Opisani vzpon je veličastna mešanica ferate in ledeniške ture. Za vsakega zaljubljenca v gore vsekakor uživaška dogodivščina! Je pa treba upoštevati nekaj dejstev: tura je v primeru nevihte lahko smrtno nevarna, saj nas železje spremlja tako pri vzponu kot pri sestopu, na ledeniku pa je ledeniška naveza nujna.

Nadmorska višina: 3343 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5