Na Gorenjskem je bilo lani prodanih 211 parcel gozdnega zemljišča, povprečno velikega nekaj več kot en hektar, po ceni 0,57 evra za kvadratni meter.

Cene višje od državnega povprečja

Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč se lani niso bistveno spremenile, kaže poročilo geodetske uprave o trgu nepremičnin v letu 2017. Kmetijske in gozdne parcele so na Gorenjskem dražje od državnega povprečja.

Kranj – Po podatkih geodetske uprave je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 25 tisoč parcel kmetijskega zemljišča skupne površine 6300 hektarjev. Število kupoprodaj je bilo za četrtino večje kot leta 2015, površina prodanega zemljišča pa je bila večja za desetino. Največ prodaj je bilo na območjih, kjer je tudi največ razpoložljivih kmetijskih zemljišč. Povprečna cena kmetijske parcele se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenila, predlani in leto prej je znašala 1,51 evra za kvadratni meter, lani pa 1,55 evra. Pri cenah je prednjačilo obalno-kraško območje s šestimi evri za kvadratni meter, sledili so ji gorenjsko območje s ceno 3,47 evra za kvadratni meter, koroško območje z okoli 2,8 evra ter goriško, osrednjeslovensko in savinjsko območje s ceno okoli dva evra za kvadratni meter. »Stanje trga kmetijskih zemljišč je nekoliko nenavadno zaradi tega, ker je najnižja dosežena povprečna cena na pomurskem območju (razen notranjskega območja), kjer je kakovost kmetijskega zemljišča najboljša,« ugotavljajo v geodetski upravi, kjer si takšno stanje razlagajo s tem, da je ponudba kmetijskih zemljišč na pomurskem območju največja.

Promet z gozdnimi zemljišči se je v zadnjih treh letih glede na število parcel povečal za 18 odstotkov, glede na površino pa kar za 78 odstotkov (s 3200 na 5700 hektarjev). »To nakazuje, da interes po gozdnih zemljiščih s ciljem izkoriščanja lesne mase v Sloveniji še kako obstaja,« podatke komentirajo v geodetski upravi, kjer tudi navajajo, da se je cena v zadnjih treh letih gibala okrog pol evra za kvadratni meter. Lani je znašala 0,51 evra, v prejšnjih dveh letih pa 0,49 evra. Tudi pri gozdnih zemljiščih je bila, podobno kot pri kmetijskih, povprečna cena na gorenjskem območju višja od državnega povprečja in je znašala 0,57 evra (predlani 0,6 evra in še leto prej 0,65 evra). Zemljišča so bila najdražja na obalnem območju (od 1,0 do 2,2 evra), kjer je na visoko ceno vplivalo povpraševanje, ne pa kakovost gozda. Največ prometa z gozdnimi zemljišči pa je bilo lani na Dolenjskem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 16. maj 2014 / 10:15

Ne moreš se jim upreti

Sijaj in moč kristalov in mineralov, fosili, meteorit Jezersko kot osrednja znamenitost so pritegnili obiskovalce 42. mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in okolja.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 7. december 2007 / 07:00

Lastniki bodo prodali zemljišča

Kranjska Gora - V četrtek zvečer je v Ratečah potekal zbor lastnikov zemljišč v Planici. Na njem je večina lastnikov sklenila, da bodo državi prodali svoja zemljišča, s čimer so...

Slovenija / petek, 7. december 2007 / 07:00

Iz Rusije prišla zadovoljna

Rok Flander in Rok Marguč sta navdušena nad treningi v ruskem Abzakovu, dobro pripravljena pa se želita izkazati v nadaljevanju sezone.

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Tako so se oblačili v 16. stoletju

Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki so odprli razstavo z naslovom Oblačilna kultura 16. stoletja. Pri tem projektu so sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Mihelič od Miheličevih

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so na ogled dela Franceta Miheliča (1907-1998), ki jih v svojih zasebnih zbirkah hranijo njegovi trije otroci.