Odprava Rurik

Prebiram Reise um die Welt 1815–1818 (Tagebuch)/Potovanje okoli sveta 1815–18 (Dnevnik) nemškega pesnika in znanstvenika, naravoslovca Adalberta von Chamissa, ki je prvikrat izšla 1836, a je žal nimamo prevedene v slovenščino. Kakšni sveži opisi Eskimov in Aleutov, plemen Polinezije in njihovega življenja, havajskega kralja, na novo odkritih živali in rastlin in bivanja na ruski ladji Rurik, ki je iskala severozahodni prehod na jadranju okoli sveta v letih 1815–1818. Brig, zelo hitra ladja ruske vojne mornarice, ki je nosila ime ustanovitelja Rusije Varjaga Rurika, naj bi našla skrivnostni preliv, da bi olajšala oskrbo in dolga potovanja ruskim kolonialnim postojankam za trgovanje s krznom na zahodni obali Aljaske vse do San Francisca.

Potovanje je financiral grof Nikolaj Petrovič Rumjancev, podpiral pa ga je tudi car Aleksander I. Zaradi neugodnih vremenskih razmer visoko na severu pa tudi samovolja odprava ni dosegla cilja, je pa odkrila množico novih podatkov o rastlinah, živalih in neznanih ljudstvih. Na Ruriku so bili poleg kapitana in vodja odprave poročnika Otta von Kotzebueja še trije častniki, dva podčastnika, ladijski zdravnik, risar-kartograf ter vodilni znanstvenik, naravoslovec Adalbert von Chamisso, s katerim je kapitan kot vojaška oseba ravnal zelo oblastno in ponižujoče. Ladja je v letih 1815–1818 enkrat obplula Kap Hoorn, enkrat pa Rt dobrega upanja in poskušala najti severozahodni preliv s tihomorske strani. Na poti so kartografirali kar štiristo na novo odkritih otokov. Nekajkrat so ladjo močno poškodovali viharji, in ko je kapitan, ki ga je mučila bolezen, odločil, da se ekspedicija končuje, je Brig pristal v pristanišču Cavite, približno 35 kilometrov oddaljenem od Manile, kjer so ladjo skoraj popolnoma obnovili. Seveda so kapitanovo odločitev krepko obsojali, a iskani preliv je ostal skrit. Dragocene zbirke rastlin in manjših živalic, umetniških in etnografskih primerkov, ki so v zapečatenih zabojih v trebuhu čakale na končno izkrcanje, so včasih pristale tudi v morju, ker naj bi po kapitanovem mnenju ovirale normalne opravke na ladji. Kaj so takrat kuhali v Manili, Chamisso ne piše, danes pa je zelo priljubljen

Pancit – filipinska ponev z riževimi rezanci

Za 4–6 oseb potrebujemo: 250 g riževih rezancev, 2 žlici olja, 250 g piščančjih krač brez kosti, 250 g svinjine – pleče, 100 ml sojine omake, 0,5 srednje velike zeljne glave, 2 korenčka, črni poper, pol žličke naribanega ingverja, 250 g očiščenih kozic, 2 spomladanski čebulici, 2 stroka česna, čili po okusu, pest sesekljanega koriandra ali peteršilja.

Riževe rezance namočimo v topli vodi. Ko so mehki, jih razrežemo na 10 cm dolge trakce in dobro odcedimo.

Na olju popražimo na kocke narezanega piščanca in svinjino, da spremeni barvo. Meso vzamemo iz ponve. Dodamo na trakce narezano zelje in korenje in dušimo, da se oboje zmehča. Po potrebi dodamo malo zelenjavne juhe. Dodamo rezance, tenko narezani čebulici, česen in kozice. Začinimo. Dušimo še 5–7 minut. Ponev mora biti pikantna. Na koncu dodamo koriander ali peteršilj.

Pa dober tek!