Zajel nas je vročinski val

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / petek, 3. avgust 2018 / 10:23

V tednu, ko nas je zajel vročinski val, smo obeležili tudi dan ekološkega dolga. Primož Roglič pa je z uvrstitvijo tik pod oder za zmagovalce na Dirki po Franciji postavil nov mejnik slovenskega kolesarstva.

Od srede pri Zemlji najemamo kredit

Po muhastem juliju nas je konec preteklega tedna zajel prvi vročinski val letošnjega poletja, za katerega bi v preteklosti morda še okrivili najdaljši popoln lunin mrk v tem stoletju, ki smo mu bili priča v petek zvečer. Dandanašnji pa vremenske ekstreme navadno pripisujemo tudi podnebnim spremembam. Visoke temperature in nestabilno vreme z ekstremnimi nihanji je ena od posledic globalnega segrevanja, ki naj bi bilo skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti. Da je vpliv človeštva na planet vse večji, kaže tudi sredin dan ekološkega dolga. Gre za dan v letu, na katerega človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network (GFN) že izrabi toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna obnoviti v enem letu, kar pomeni, da si od 1. avgusta letos vire izposojamo od prihodnjih generacij. Dan se od začetka meritev vztrajno pomika proti začetku koledarskega leta. Leta 1997 je svet v ekološki dolg stopil »šele« konec septembra. Po pisanju Slovenske tiskovne agencije, podatki GFN o ekološkem odtisu kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja, za razliko od Hrvaške (19. junija), Srbije (30. julija) ali Albanije (14. oktobra). Če bi vsi zemljani porabljali naravne vire kot Slovenci, bi potrebovali 2,75 planeta, trenutno pa svet za potrebe človeštva po naravnih virih potrebuje 1,7 planeta.

Slovenija se je lani s sprejemom strategije razvoja zavezala k zmanjševanju okoljskega odtisa za dvajset odstotkov oz. s 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Največji delež odtisa Slovenije sicer predstavljajo izpusti toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa.

Zgodovinski uspeh Rogliča

Spodbujanje zelenih oblik mobilnosti, med katere gotovo spada kolesarjenje, je tako ena od ključnih prioritet države in lokalnih oblasti. Svoj del v mozaik vse večje priljubljenosti kolesarjenja je gotovo pridal Primož Roglič, ki je s četrtim mestom na znameniti Dirki po Franciji v zadnjih dneh sprožil pravo malo kolesarsko evforijo. Pogumne predstave na tritedenski dirki, ki se je sklenila minulo nedeljo na Elizejskih poljanah v Parizu, je kronal s petkovo etapno zmago na kraljevski etapi prek treh znamenitih prelazov v Pirenejih, ko je na prelazu Aubisque začel lomiti tekmece in jih dokončno strl na spustu proti cilju v Larunsu. Roglič, ki je bil po petkovi zmagi celo tretji v skupnem seštevku, je tako dosegel nov mejnik na najpomembnejši kolesarski preizkušnji na svetu. Doslej sta rekordno uvrstitev držala Tadej Valjavec iz leta 2009 in Janez Brajkovič iz leta 2012.

Turisti junija pri nas ustvarili 1,4 milijona prenočitev

Slovenski športniki gotovo spadajo med največje promotorje Slovenije, ki se v zadnjih letih vztrajno vzpenja po lestvicah najpriljubljenejših turističnih destinacij. Po podatkih statističnega urada so v juniju, prvem izmed treh poletnih mesecev, ko v Sloveniji beležimo največ gostov, našteli 570 tisoč prihodov turistov in več kot 1,4 milijona njihovih prenočitev. Skoraj 72 odstotkov vseh turističnih prenočitev so ustvarili tuji turisti, med njimi je bilo največ nemških, 14 odstotkov. Sledili so gostje iz Avstrije (devet odstotkov), Italije (osem odstotkov), Združenega kraljestva, Nizozemske in Češke republike. Z vidika turističnih občin je bilo največ nočitev ustvarjenih v gorskih občinah (29 odstotkov), sledile so obmorske občine, zdraviliške občine ter občina Ljubljana.

ITF-ju status specializirane agencije

Slovenija kot tudi Evropa in svet se v zadnjem obdobju ne soočajo le s porastom globalnega turizma, temveč tudi s povečevanjem števila beguncev, ki prihajajo iz vojnih in destabiliziranih območij. Med organizacijami, ki prispevajo h krepitvi varnosti in omogočanju obnove in razvoja v državah, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi, je tudi slovenska ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti, ki je prejšnji petek postala specializirana agencija za humanitarne projekte Evropske unije. Status, za katerega si je v dolgotrajnem postopku prizadevala več let, ITF odpira široke možnosti za izvajanje humanitarnih projektov Evropske unije. ITF je s tem postal prva takšna ustanova iz Slovenije oziroma med t. i. novejšimi članicami Evropske unije, poleg dosedanjih 11 ustanov iz Nemčije, Francije, Belgije, Grčije, Švedske in Španije.

Združitev Dnevnika in Večera

Družbi Dnevnik in Večer Skupina sta prejšnji teden podali vlogo za soglasje ministrstva za kulturo za združevanje dveh edicij, in sicer časopisov Večer in Dnevnik.